Naprej

Zeleno menjam za oranžno.

Obdobja prehajajo v obdobja. Notranji impulzi, zatrti z ustaljenim spomladanskim urnikom, se prebujajo. Karma ne popušča. Opozarja na izvir, iz katerega črpam energijo za naprej. Čas je za inserte, ki izpolnjujejo, držijo bit na nivoju.

Z iskanji sem prenehal. Poznam načine polnjena. Zame so nujni. Če se jim odrečem, se odrekam sebi. Je potem vredno jutranje vstajanje?
Vztrajnost in adrenalin sta temelja na katerih stojim, s katerih občasno padem.

Kdo komu dirigira?

Krčevito se oklepam časovnih postavitev v kepo dela, kotrkljajočo čez ovire majskih dni. Sovražim pomlad! Sovražim poletje! In ne maram jeseni. Ljubim tišino in dih zime.

Rad imam Jazz. Tudi.

Pomlad - stresna soočenja z ljudmi, stalnimi in odhajajočimi - omejena za svobodo. Čisti materializem, v katerega sploh ne verjamem, ga ne maram, ne dojemam, sprejemam, a vseeno, nabit na vrata kleti posojil, dnevno navidezno poosebljam.

(slavisti oprostite)

(bankirji, dacarji, stranke, delavci - tudi)

Meseci posuti s cvetnim prahom, ki ubija.

Poletje - vročina se zajeda v pore lastne biti. Ubija voljo in pije moč. Voda, morje....bljah!

Jesen - vsaj barve kričijo iz vlažne sivine.

Zima? (priporočam nekaj klikov nazaj)

Maj, mesec ljubezni, v katero še vedno verjamem.

Brez nje bi ne bil senca, kaj šele odsev, tega, kar skušam biti jutri.

Solo za dušo. Slike niso moje. Pia pač.

Izgubljena v Londonu? Izgubljen v vsakdanu!?

Razstava - 2

Višek sezone bonsajev je mimo. Še par utrinkov.

Razstava

Noč iz petka na soboto je koagulirala v hotelu Mons. V kongresnem delu je vonj po politiki počasi zamenjal vonj dreves.

Par ur spanja in šov se je začel.


Obiskovalci občudujejo.

Češki mojster med delom.
Pa Raje med delom:
Pogled na naš prodajni prostor.
Na celtis
Danes dežuje. Do 17h Vas pričakujemo. Ne bo vam žal.

Priprave na razstavo

Časa za bloganje ni. Še za kaj drugega ne.
V soboto in nedeljo bo v Ljubljani, v hotelu Mons, 3. mednarodna razstava bonsajev, v organizaciji Slovenskega bonsaj kluba. Zame mogoče pomembnejši dogodek, kot za večino. Bonsajizem mi ni le hobi. Postal je strast, odvisnost in nenazadnje del posla. Zato so priprave potekale cel teden.

Poleg nege malčkov in adolescentov, namenjenim prodaji, so seveda največ pozornosti dobili bonsaji, ki bodo dva dni predstavljali moje delo in pot k viziji.








Azeleje pa cvetijo. Niso še za razstavo. Čez dve leti.

In še moj najlepši izdelek. Ni bonsaj, a vzgoja in radost sta neprimerljivo zahtevnejša in obilnejša.

Pia.

Brez reklame tudi tu ne gre. Naj ciljna skupina izve, kje se ukrivlja material za njihove duše:

Pa še niwaki. Ob nepravem času odganja v nebo. Tisoč svečk zahteva nego.

Jutri še zadnje priprave, pakiranje in nočno postavljanje.

Vabljeni v Mons! Program najdete tule.

Bonsajski vrt - vendarle

Pa smo naredili! Naj slike povedo, če nam je uspelo:

In še nekaj novosti, malo boljših:

Nekaj najboljših pa je že šlo k svojim novim lastnikom. Vabljeni na ogled.

Police 2

Police so postavljene. Kar naenkrat je prostora dovolj, pravzaprav preveč. Tisti boljši bonsaji imajo svoje stebre, predbonsaji in jamadoriji so ločeni, prodanih ni več...
Idejo sta družno v več kot dveh tednih natančnega dela izvedla oče Niko in tast Jaka. Takega perfekcionizma si nisem zamislil, a jezen seveda nisem. Hvala obema! V svojem imenu in njihovem, ki jim je prostor namenjen.

V sredo pripeljem goro novincev. Pogled bo drugačen. Se bo splačlo pogledat.

Pa ne samo pogledat.

Police

Razmetano okostje.
Akcija. Pesek, neraven teren, vaservaga, višina, milimetri...


Ogrodje stoji.

Danes še obleka.

Bonsajski vrt - 2.korak

Jaka in Niko sta več kot štirinajst dni pripravljala nove police za bonsaje. Obilica žaganja, oblanja in barvanja je končana. Čas je za zabijanje. Prostor je pripravljen. Včerajšnji dež v obliki praznika je pomagal pri mirni odstranitvi začasnih konstrukcij.
Vsi bonsaji se zato trenutno šopirijo v razstavnem delu vrta. Lep pogled. Ni jih malo.
Če ti je bonsajizem v duši, ali če si drugače dojemljiv, jih čutiš!
Ker mnogi v trgovini ob pogledu nan nekaj sobnih primerkov skomignejo " a to so bonsaji?", je usmeritev v bonsajski vrt označena. Naša posest je seveda ogromna. Da se ne zgubite.
Včerajšnji dež je namočil tudi Ljubljano. Zato današnje polaganje trave odpade. Bomo družno naredili naslednji korak. Pokažem zvečer.

Se dogaja

Dunajčana sta se srečno vrnila. Dva dni v zaprtem prostoru je bilo dovolj. Več bi bilo preveč.
Kako je bilo na razstavi, si lahko preberete tule.


Doma pa vrtnarska norišnica. Zato za pisanje bloga ni časa, prave teme in niti volje.
Včeraj sem dobil lepe primerke tis po super ceni. Tale super si bodo nekateri spet razlagali ravno obratno. Na voljo jih je še osem. Debelina debla je konkretna, da o razvejanosti ne govorim. Tomaž in TomaZ sta jih že ovohavala, zato za mnenje povprašajte njiju, ker jaz... No ja, težke so čez 30 kg, visoke do 1 m, pozimi bodo primerne za obdelavo, naslednjo pomlad pa za presajanje.

Da ne boste pozabili, jutri je praznik dela. Kako dvoumno. Smetana vesoljne Slovenije je že odfrčala v tople kraje, al kam že, mi imamo zaprto.

V petek pa smo na voljo do 17h.

Živel 1. maj!!!

Drevesi za razstavo - EBA, Dunaj

Na Dunaju bo v soboto in nedeljo potekalo evropsko srečanje bonsajistov v okviru EBA - Evropske bonsajske zveze. Med drugim bodo razstavljena drevesa iz vseh držav članic. Slovenci smo zastopani s štirimi. Od teh sta dve moji:
Carpinus laxiflora
Chamaecyparis obtusa Sam se srečanja na žalost zaradi preobilice dela ne morem udeležiti. Neposredno seveda.

Bonsajski vrt -1.korak

Bonsaji si zaslužijo svoje mesto. Boljši boljše, seveda. Ta del je danes dobil obliko. Ni še končan, ampak je že viden koncept.


Celtisu pripada poseben plac.
Naslednji teden bodo končane še mize in police, nato obisk Crespija, kasneje v Belgijo...
Počasi k začrtanim ciljem.

Pacipresa

Po nedeljski operaciji in finesiranju v zadnjih dveh dneh je pacipresa dobila novo obliko. Korak od predbonsaja do bonsaja. Eno leto pridnega pinciranja ji bo zgostilo krošnjo v oblačke, kar bo poudarilo občutek starosti.

Chamaecyparis pisifera; izvor Japonska, višina 60 cm

Pred:
Po:

Nedelja

Vpliv sonca na razpoloženje je bil včeraj močnejši od vpliva polne lune. Kako neznačilno.
Zadnjič je neka gospa po telefonu nadirala Brigito, ker v nedeljo nimamo odprte trgovine, vrtnarije. Razburjena, pod stresom, nesramna, oni da imajo v Ljubljani tri trgovine, da delajo vse dni, in ob taki konkurenci, sedaj ko je sezona... Sem mislil napisati komentar, pa ne gre. Nima smisla. So pač ljudje, ki se jim po žilah pretaka denar, ki jim družina ne pomeni nič. Nase pa so tako ali tako že zdavnaj pozabili.

Dik na strehi zaprte trgovine:
Sika ni od včeraj, a izraža tisto kar bi povedal gospe.
P.S.
Včeraj, v nedeljo sem vstal ob štirih. Tri ure sem delal v pisarni, tri ure zalival rože in dvanajst ur urejal predale v sebi. Zraven sem kreiral. Ko dokončam, pokažem.
Eh ja...

Preobrazba

Pozno prebujanje narave mi gre na roko. Dobesedno. Ko že mislim, da so vsa drevesa pripravljena na nov ciklus bohotenja, se od Ruth "ukradeni" primerki skrivajo pred mojo roko. Polni žice - že rahlo zajedeni.
Panešpljico - Cotoneaster horizontalis, sem lani posadil v kaskadno posodo. Če ga včeraj ne bi izvlekel, bi moral drugo pomlad posodo razbiti. Korenin kolikor hočeš. Ker je trpežna reč, mu takle, skoraj skrajni poseg, ne bo škodil. Upam. Dnevna skrb bo izrazita. Sploh v dneh vročine.

Lani poleti:
Prednja stran:
Prednja stran?
Zadaj:
Prednja stran?
Ko mi ob takem, spet nezanimivem in brezveznem materialu, uspe najti rešitev - všečno moji duši - ko žmoht, ki ga skriva drevo, z vizijo in rokami izpostavim očem, se čez dvorišče zavlečem z nasmehom.