četrtek, 14. februar 2008

Konec treninga


Še dva dni. Lista opravil se še kar daljša. Koordinacija, naročila, predvidevanja, plačila, krediti, zavarovanje, intervju, telefoni, plin, plače, trgovina, delavci, bonsaji, lekarna, spletna stran... Približno takole. Danes bo minil v krajšanju. Časa za trening ni več. Potrebe pa tudi ne. Počitek je del treninga. Včerajšnji, zadnji, je bil za razliko od prejšnjih let, ko sem bil Pokljuke že sit, odpikan z užitkom. Šest ur gonje do fula. Mašina dela, počutim se žvau!

Oprema je dorečena. Prah iz knjige izkušenj je pobrisan. Ostane le še kupček, na katerega pa ne morem vplivati. Predvsem vreme in poškodbe. Zaenkrat so pogoji na Aljaski odlični. Snega je povsod dovolj in po dolgih tednih temperatur okli -4o stopinj, se je ogrelo na -5. Tako naj bi ostalo še en teden. Štart bo pa čez dest dni. Vreme pa...? V enem mesecu bo vsega dovolj. Upam samo, da ne tudi skrajnosti. V zadnjih letih jih je bilo preveč.

Jutri napišem linke, kjer bo potek spremljan z besedami. Tiste miselne, pa bo bomo v pravem času vzpostavili sami. Upam da čimveč.

1 komentar:

lidija pravi ...

Spremljam (vajin) blog že nekaj časa. Pohvalno, zelo, zelo. Kar se poti zadeva - naj se zgodi, karkoli bo, bo ok. Predsvsem pa. VEM, da bo:

Včasih moram biti sama.
Da ne zgrešim tipajočih korakov časa.
Da ne preslišim kamnov in trav.
Ko sem čisto sama, prislonim uho k zemlji in prisluhnem, kako ji bije srce.
(N. Maurer)

Bodi fajn, Lidija