sobota, 05. julij 2008

Dihanje

Padec v kotel vročine je prekrut. Nisem sposoben delati, niti diham ne normalno. Zalite rastline in del družine - grem v hribe.
Še žabe prosijo ohladitve.
Proti gozdni meji, po brezpotjih. Ni ljudi. Narava, veter in samota.
Opazovan. Če ne drugače pa takole.
Ples trav

Hlad gozda


In barvito življenje:


Povsod me privlačijo kontrasti. Le videti jih je treba.

Čemu je narava cvetu podarila vijolično izumetničenost ?










Seveda sem našel
Po včerajšnjem Jazzu v Cankarjevem domu, kjer so harmonije zdražile usedline minulih mesecev, je takle skok v hribe kot smetana na mrzlo sadno kupo.

Ni komentarjev: