nedelja, 9. november 2008

Slovenj Gradec

Srečanje, delavnica, tekmovanje ... ni bistvo.
Skupek osebkov, ki se nam po telesnem medmrežju pretaka enak virus - Virus bonsaismus, v majhnem prostoru naenkrat skuša na drevesu izraziti svoje občutke. Ki smo jih na koncu ocenili. Povezavo občutkov z drevesom. Moje mnenje, od včeraj še močnejše, je, da ocenjevanje, kritiziranje, sugeriranje itd. kreacij nekoga drugega, ni mogoče, nima smisla in ni pošteno. Vsaj v takem kontekstu, kot smo ga imeli včeraj.
Vso voljo in energijo, ki jo posameznik prenese na drevo, med delom in najbolj po njem, zajeda teža strahu, zavednega in nezavednega, o uspehu. Uspehu, ki je odvisen od ocene drugih. Zgrešen smisel ustvarjanja, mojega pogleda na bonsajizem, na umetnost. Vsakršen zunanji pritisk je breme, je senca, ki se odseva na končni podobi drevesa.
In dobronamerne kritike v takem okolju lahko izpadejo konfuzno. Kdo je boljši? Zame ne velja. Le Jaz in Moje drevo. Z veseljem pa svoj zanos delim z vsakomur, ki to želi.
Vizualizacija, kopičenje adrenalina, koraki negotovosti, ogrevanja ...

... in dejanja.
Borbe zahtevajo prilagajanje soborcu. Zato so zmage, ali pa tudi porazi, različnih okusov. Njih sreča in solze za posameznika pa edino veljajo.
Moj prenos občutkov, videnja in znanja na brin Juniperus phoenicea.

In kadri.

Matija - Tijek, hvala za dan, ki se je podaljšal v sanje!

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Včeraj ti nisem uspel niti pošteno čestitat ... Pa takole, preko neta: Bravo!