ponedeljek, 03. avgust 2009

Hinoki cipresa

Chamaecyparis obtusa Lani in danes

V senci vročine si konec tedna hladim predvsem dušo z ustvarjanjem. Po letu in pol je cipresa napredovala. Kot tudi moj pristop, pogled in delo z bonsaji.

Začetek zgodbe:

3 komentarji:

Evelina pravi ...

So misli pod sliko tvoj proizvod?
Moja dobra prijateljica ima zelo globoko rano, dobesedno. Ima umetno koleno, velik del mišice ji manjka in iz rane ji po sedmih tednih še kar teče...celo poletje je že v bolnici. Ta teden jo je zvilo, joče in jaz z njo, ko sem pri njej. Ima globoke rane, v duši, in šele ta teden je začelo teči iz njih. Mogoče se bo zdaj le pozdravila.
Kako vesela sem, da mene boli le glava.

Raje pravi ...

Ja, sem slišal, da ženske večkrat boli glava...:)
Bolečina je del življenja. Hudič je, če ga polni vsak dan, če ne mine. In ponavadi je to notranja. Najti zdravilo zanjo...najti način? Včasih pomaga prijatelj, pravi prijatelj, a največkrat jo moraš počasi ubijat sam. Če zmoreš, če najdeš orožje.
Misel je moja. Napišem, kar mi butne. Le včasih, takrat z belo, popišem misli, ki jih kje poberem, pa mi sedejo.

Evelina pravi ...

Ah, ne. Mene ne boli tolikokrat glava, jaz sem le "tolk zmatrana" :)