četrtek, 08. oktober 2009

Hlajenje

Bežim pred meglami. Tistimi v meni in tistimi, ki jih kuha mati narava. Ohlajam čorbo. Z mislimi izmetavam razkuhane koščke vsebine.
Bežim počasi. Občudujem ognjene obraze, poslušam tišino, začinjeno z žvižganjem toplega jugozahodnika.
Pomlad je rumena. Jesen je rjavo rdeča.
Vzepanjam se bo brezpotjih. Iščem prehode, varnost v nevarnosti, nič ekstremov. V spremstvu oblakov. Držim se skal, držim se trav, držim se samega sebe. Iz ure v uro sem višje, bolj prazen, bolj poln.
Krn pa čaka dnevov brez megle v naročju.
Vrh gore je le točka. Vse se dogaja na obzorjih. Vse dogaja znotraj.
Utrujenost je fizična. Samo fizična. Premosorazmerna.

Ni komentarjev: