sreda, 18. november 2009

Stik

Podzavest. Stik subrealnosti z zavednim. Razvita ali skrita navodila, ki jih slišim, berem, čutim, upoštevam s privdihom intuicije. Za mnoge fikcija, za druge nejasen glasnik zavedanja, za redke odprto okno vase. Moč delovanja in občutkov se spreminja z močjo impulzov dogodkov. Deluje vedno, upošteva redko.
Tudi v sanjah deluje. Sploh.
Podzavestno sem se odpravil, z Dikom jasno, na Vajnež, na hrib. Na trening in slovo. V Nepal ne, v knjigo spomina tudi ne, v hrib. Prijatelju stisnit slovo.
Iz prevroče doline skozi megle.
Do sramežljivega sonca, čisto začasnega, podarjenega za vrh,
za stik!
Spremstvo.
Tomaž je verjel v Njega. Drugačnega. Kot je bil drugačen tudi sam.
Ni poznal meja.
Stene, oltar v kadilu.
Nastavil sem se vetru. Odpih, podpis.
Dik razume kdaj sem potrt.
Žalostna.
Opazovana.
Verjamem v znamenja. Ne tista, ki so jih postavile človeške roke. Tista, posebna.
Tista, ki jih opaziš, največkrat tudi ne, si jih razložiš kakor znaš,
kakor veleva podzavest.
Stik.
Slovo.
Tomaž je verjel v tretje oko.
Ne vem, verjamem, da je našel!

9 komentarjev:

Anonimni pravi ...

ostaneš brez vseh besed. Povedano je vse!

Anonimni pravi ...

vsak se je - se bo poslovil od Tomaža na svoj način, v bistvu pa nikoli, tisti ki se nas je dotaknil ga ne bomo nikoli pozabili. Pa vendar se mi zdi da tudi žalna knjiga spominska slovestnost ki bo, kaže neko spoštovanje, zato pa je treba kdaj tudi preko svojega prepričanja, tudi to je veliko dejanje. Hudo pa nam je vsem !!!!!
ema

Anonimni pravi ...

Redno berem tvoj blog. Vedno imaš tako globoke misli, da me kar presune; pa tako izrazoslovje, da ga vedno dolgo občudujem. O Humarju - najlepše slovo, kar jih je možno. Ampak ne morem, da ne bi vprašala malo več o tem "svetniškem siju" - me je spreletel kar srh... Sprva sem mislila, da je fotomontaža... Če je na mestu, mogoče razloži, kako je nastala slika.
Moje možne razlage - je slikal Tomaž ali je on na sliki?

ataslon pravi ...

Hmmmm...vsak od nas, ki smo recimo temu malce posebni, drugačni ali kakorkoli odstopamo od povprečja, slej ko prej najde...med gorami, v snegu, med bonsaji, med konji, v zelenem...

Slike povedo vse...iz njih veje nekaj, kar ni razumljivo vsakomur.

Hvalabogu.

Drži se!

Raje pravi ...

Hvala vam.
Slika ni fotomontaža. Je ujet trnutek, pravi trenutek. Moram pobrskat za pravi izraz za sij (mogoče kdo ve), sicer pa se, resda zelo redko, v delni megli, skozi katero sili sonce, na ozadju, okoli glave (ne vem zakaj ne okoli celega telesa) pojavi sij. Tokrat sem našel razlago, odgovor, zakaj me je vleklo ravno tja...
Pa sori za pozno reakcijo. Sem bil daleč od računalnikov...

Petra pravi ...

Mislim, da se temu siju reče "gloria".
Sicer pa čudovit poklon.

Raje pravi ...

Petra hvala,
g. Trontelj pravi:

Gloria

To je optični pojav, ki ga lahko opazujemo na zgornji meji oblakov ali megle (v hribih, letalu, na balonu ali kje drugje). Okoli opazovalca ali pa njegove sence na zgornjem robu megle ali okoli predmeta (letala, balona) se pojavijo raznobarvni krogi. Tudi ti nastanejo zaradi uklona sončne svetlobe pri prehodu skozi vodne kapljice. Vtis je, kot bi imel opazovalec okoli sebe svetniški sij – glorio. In tudi pri tem pojavu, podobno kot pri mavrici, je pomembno, kje stoji opazovalec glede na lego sonca. Sonce mora imeti za seboj.

volja pravi ...

duša ve, um razume, ljubezen in srce pa nočeta razumeti

Anonimni pravi ...

Hvala vam.
Slika ni fotomontaža. Je ujet trnutek, pravi trenutek. Moram pobrskat za pravi izraz za sij (mogoče kdo ve), sicer pa se, resda zelo redko, v delni megli, skozi katero sili sonce, na ozadju, okoli glave (ne vem zakaj ne okoli celega telesa) pojavi sij. Tokrat sem našel razlago, odgovor, zakaj me je vleklo ravno tja...
R.I.P.