torek, 5. oktober 2010

Menjava

Drugačno leto. Rahla "bojazen", da me bo s koncem poletja kot ponvadi začel gristi klic Aljaske, je mrtva. Samotni otok je dokončno potrdil sume, da me je nekaj zapustilo. Ne vem, ne trdim da za vedno, a vendar. Na tem istem mestu je občutja mraza nenadoma zapolnil ne nov, zatrt, toplejši, konglomerat hrepenenja k lepoti.

Umetnost; glasba, fotografija, kulinarika in bonsaji so v tej masi. Trudim se jo obladovati. Hočem da raste in vem, na žalost, da je njen prostor omejen. S trdo steno posla, ki je razpokana od udarcev in potresov. Krpanje razpok je glavno. Betoniranje lukenj. Da bi le temelji zdržali.

Pa vendar je to le in samo del mene. Drugega parta se zavedam, je moj, in ne bom ga zanemarjal. Pa če pride še kakšen, res tisti ki butne, se bo našel prostor tudi zanj.

Ko pada dež in teren miruje, ko še vsi spijo, rišem poti. S kontrolnimi točkami vred. Ne zaletavam se brez glave. In ne sanjam.

No, tudi. Ampak to me dela budnega.

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Tole mi je pa všeč,kdo bo dobil prej novo podobo, macesen ali ti?
Za macesen si rekel nekaj let.
Je tebi verjet?
Ko boš pokazal dokončno podobo macesna(čez nekaj let)....boš res drugačen tudi ti.
Kakorkoli, ma super si, tak kot si bil,tak kot misliš da si zdaj in tak kot misliš da še boš.Veš kaj, si le Raje z večimi obrazi, samo brez zadrege pokažeš vsakega.
Občudujem in spoštujem vsakega od njih.

Raje pravi ...

Men je verjet. Samo tako je, da ne leta naprej. Ker ne vem, ker sem odprt. In se poznam. Kdo ve kje in katera roža raste zame. Če jo najdem, je moja. Samo moja. In preden jo utrgam, jo dolgo božam.

Ja odkrit sem. Včasih tepe. Ampak ne boli. Vsaj mene ne.

javor pravi ...

Tisto nekaj te ni zapustilo za vedno, Aljasko boš osvojil! Zdaj je čas, da najdeš rožo,tisto samo tvojo! Njeni lepoti se ni moč upreti. Je že kdo ki ve kje raste in katera je.