četrtek, 8. december 2011

SLano pecivo

Pecivo za praznike. Ki so državni, cerkveni...so pa tudi osebni. Testo zamesiš po receptu drugih. Ponavadi. Če hočeš, le če hočeš, pa iz istega pofla lahko narediš čisto nekaj svojega. Recimo, da si na pecivo na koncu ponosen. Hvalijo ga, ki ga okušajo.Se ti zdi fajn. Enkrat pa recept pripopaš na vesoljni net. Da bo še kdo užival.
Jasno se kmalu pojavijo komentarji. Razno razni. Na desni pa je še glasovnica za Najrecept leta:

" odlično, hvala za recept! Glasujem, abosolutno ZA"
" joj, meni pa ni uspelo, bom pozkusil še enkrat,  je ful zanimiva različica peciva, ki ga je uporabljal že moja babica..., glasujem ZA, ker poznam avtorja"
"jaz bi pa namesto sladkorja uporabil sol, - nikakor ZA"
"kaj se gre avtor? Misli da je iznašel toplo vodo..., potem pa misli da bom še glasoval..."
"poznam avtorja, zato vsekakor NE"

In tako, kakor se spodobi, dalje. En kup razburjenja zaradi enih navadnih piškotov.
Ker imamo različne okuse, ker smo ujeti v lastne okvire, ker peciva zaradi sladkorne ne smemo jesti, ker redijo, ker...
Ljudje pokažemo zobe. Ki grizljajo, grizljajo.
Pa ne mislit, tudi pecivo po omenjenem receptu. Čeprav ponoči, naskrivaj.

Seveda se tole nanaša na določena dogajanja v zadnjem času. Tisti, ki mislite na politiko, imate prav. Tisti, ki mislite na Ruth, imate tudi prav. Tisti, ki mislite na bonsaje, imate prav tako prav. Tisti, ki spoh ne mislite, imate najbolj prav.

Ni komentarjev: