nedelja, 30. december 2012

DAN NESKONČNIH SANJ


 
Ravno jaz iz noči
sem peljal tvojo dušo.

V dan neskončnih sanj.
 
Jaz, mož mrtvih senc
postal sem luč
RAD TE IMAM!
 
Ljubim brez telesa,
upam brez srca.
 
Tudi Ti si prišla
mrzlih lic
do ognjišča.
V dan neskončnih sanj.
 
Moja kri v tebi vre,
a greš,
zbežiš,
RAD TE IMAM!
 
Toda jutro vabi
v dan neskončnih sanj.
NAZAJ!!!
 
Veš,
zame onkraj zavetja,
nimajo cvetja.
 
Mraz je in tema.
Mraz je
in
tema.

petek, 28. december 2012


Kje si moja sreča?
Kako naj živim?
Kam naj drvim?
Sam!
Slep, utopljen v solzah.

Obljubim!
Nekoč te spet objamem!
Ljubim te!!!

ponedeljek, 24. december 2012

Spanje

Po skoraj štirih tednih, z malo goljufije, spet doma. Danes. 
Stres, odgovornost in delo sta mi spremenila bioritem.
Iz skoraj nič spanja, do spanja do jutra.
Zbujal sem se ob štirih, vedno, najkasneje ob petih. Sedaj ob šestih, pol sedmih, strmim v ogledalo in se sprašujem... Sem to jaz?

Ponoči sem sanjal.

Utrujen sem. Ne pogrešam Aljaske! Ne oziram se na zamujene sončne vzhode, na bonsaje, na nič!!!
Hočem spat!

p.s.: v času depresije sem spal...no, nisem spal.

N A D O K N A D I !

Vsi imamo svoje meje!

P.S.2.:  ne jih prečkat!!!

sobota, 08. december 2012

Jaka ... in ostali

Neprespane noči na Pokljuki ne bodo zaman. Naši razturajo!
Bi blo pošteno, da greste namesto na proteste navijat!
In bolj smiselno!
POKLJUKA: 13. do 16. december
ČESTITKE!!!
banda biatlonska :)

četrtek, 06. december 2012

V sodelovanju z naravo

 Še en teden, pa bomo na Pokljuki gostili IBU svetovni pokal v biatlonu. Vreme nam gre na roke, časa pa zmanjkuje. Zato guramo, podnevi in ponoči.



 



Priznam, jest sem že zmatran. Konec naslednjega tedna bom pa...

sreda, 28. november 2012

Beli bor Zurich

Pinus pentaphyla - 60 cm. Beli bor, ki je svojo mladost in srednja leta preživel na japonskem. Pri Crespiju me je 2009 pobožala njegova posebnost, drugačnost. Tole je bilo prvo oblikovanje. Še nezrel, zelen.
 

 
Leto kasneje, po primerni oskrbi in drugem oblikovanju:



Zdel se mi je primeren za razstavo. Pa sva šla v Zurich, na EBO, evropsko razstavo in proti pričakovanjem pobrala prvo nagrado. No, eno izmed njih.
 
Po pravici povedano, me je nekaj vedno motilo. Kljub nagradi, kljub všečnosti, z njegovo podobo nisem bil nikoli povsem na Ti. Zato sem ga preložil v večjo posodo, ga razvezal, postavil na sonce in ga hranil, hranil. Več vejic, večje iglice, bolj zrel na pogled.
 
Spomladi sem ga razprl, pustil soncu da doda svoje.

Veliko več žice, več časa za oblikovanje. Seveda ni spedenan za razstavo, ampak izgleda bolje. Bolj možato. Bolj žensko?

Spomladi bo sledil še rahel zasuk v desno. Bolje bo vidno gibanje debla, ravnovesje bo tudi boljše.
Leva stran je še šibka. Še dve leti, pa bo vizija izpolnjena.
Če bo.

ponedeljek, 19. november 2012

Shimpaku

Juniperus chinensis "Shimpaku"; 40 cm
 
Zgodba pa se je začela leta 2008, ko je Tora pričela z delovanjem:



 Vedno me je motilo ravnotežje tega drevesa:

 Mislim, da je sedaj bolje:
 

nedelja, 18. november 2012

sobota, 17. november 2012

Porkaduš, ejga

Porkaduš. Najprej take blesave sanje, prebujanje kot v mehurčku, neuspešno iskanje stikala, padec ob rob omare. Kopalnico sem najdu, jedva. Wc tud. Ampak špegu pa ... ja porkaduš, glej ga mene. Čist drugačen. 
 

Je to preobrazba, ki jo vlečem za jajca že petdeset let? Je to ena neslana šala?
Al' pa to sploh nisem jaz?
Me zanima kaj bo rekla žena, ko me vidi? Ona bo sigurno vedela.
Imam kar malo treme.

četrtek, 15. november 2012

Brin Kobayashi


Takole zgleda pot, seveda še nedokončana (nikoli končana), bonsaja. Napreduješ z njim. In staraš se z njim. Zoriš ga. In on zori tebe.
 
                                                              
 
                  november 2008
 
                                                                        maj 2010
 
oktober 2010
 
                                                                           april 2012

                                                                   november 2012
 

ponedeljek, 12. november 2012

Veter z leve


Pripravljen. Nekomu za abrahama. S pomenom, namenom. Držta se, oba.


Sicer so pa deževne nedelje dobrodošle. En kup vej čaka, celo reč preobrazb. Še tista, osebna, ni dokončana... zima prihaja. Vsaj mislim, upam, da res.


torek, 06. november 2012

četrtek, 01. november 2012

Prihaja






Drevo



Kajetan Kovič
 
Drevo
 
Jaz sem kakor osamljeno drevo
ob robu razviharjene ravnine,
šibak in sam, brez trdne korenine,
ki bi zagrizla se v peščeno dno.
 
Zaman iztezam veje pod nebo,
viharji me do sonca ne pustijo.
Rad bi do luči, pa me v mrak tiščijo
in srdom me teptajo ob zemljo.
 
A vendar, ko v najhujši bolečini
mi brizgne živa kri iz dna srca,
ko me prekolje strela po sredini,
hoteč me vreči strtega ob tla,
Se vzpnem v poslednji, silni veličini
in zrastem kakor plamen do neba.
 
p.s.: Pia, hvala!