torek, 27. marec 2012

ABRAHAM, ham, ham...

Smo šli na morje,
da bi ujeli nekaj rib.
Ni blo rib, smo hotli pomfri,
ni blo pomfrija,
smo pili pir...


















Tako. Zgodba za objavo je predolga. In ni za objavo.
Kot sem rekel, imel smo se blazn fajn!
Ko bom 100, gremo pa plezat!

petek, 23. marec 2012

50

Eni delajo s tega šaro. Ne maram je. 50, 40, 48, 27...isto mi je. Par kil več, nekaj zrelosti, več izkušenj, slabši vid, še vedno zaljubljen... nič pretresljivega. Inside občutek šteje.
Osebni praznik. Zato grem s par prjatli na proslavo. Tri dni dopusta na samotnem otoku. In okoli njega. Že videno. Bilo je fajn. Blo bo spet. Ni druge.


Zato ne zamert, ki ne bomo skupaj. Za stotko, obljubim, Vas povabim vse. Pa še muzka bo!

četrtek, 22. marec 2012

Presajanja

Ko pride čas, je čas. Za presajanja.
Eni so komadi. Janezova in Boštjanova pomoč sta bili za moj križ oljašanje. Pa me vseeno boli. Križ namreč.
Kriva je Aljaska in kriva je tale smreka. Lotil sem se je sam. Brez veze neučakanost... Batina, ki bo nekoč jumbo bonsaj. Zdaj mora spet počivat.
 Tule je bilo treba več nežnosti in previdnosti.
 Boštjan se je pridružil, da bi se naučil presajanja. Vajencu gredo seveda najbolj umazana dela. Hja, tako se najbolj zapomniš...
 Rešeljika - edina v moji zbirki. Nova. Janezovo nesebično darilo za mojega abrahama. Priznam, ko mi jo je dal v avto, sem ostal brez besed, s cmokom v grlu, skoraj s solzo. Janez, hvala je premalo!
 In je večja kot sem mislil. Največja posoda, ki jo premorem je bila glih za glih. Drevo ima dušo. Dve.
 Hinoki cipresa - presajena prejšnji teden. Kandidat za EBO.
Se nadaljuje...

sreda, 21. marec 2012

torek, 20. marec 2012

Pomlad

Saj paše. Ampak ni moj letni čas. Prehiter prehod iz severa, alergija, stresi, skoraj samo posel.
Vmes hitenje med bonsaji in vedno manj spanja.
Ni, da bi bil slabe volje. Za pisanje tule sem pa prazen.

nedelja, 11. marec 2012

Hčerki v objem

Enako čutiva, a se premalo vidiva. Pogrešam jo, mojo Piki. Dobro, da Amsterdam ni predaleč. Zjutraj sedeš v avto, zvečer pa objemaš nasmejano glasbenico, ki prvič v življenju, especial for me, naredi gibanico. Eh ja...



 Je uspela? Bo dobra?

 Njam...
Takale pot, sam, je zelo primerna za premišljevanja. Mogoče kdaj napišem kaj sem stuhtal. Sicer pa je treba pazit na cesto. Bilo je kar nekaj kritičnih situcij. Ena zame, ki se je srečno iztekla, ostale za druge, in niso so vse srečno iztekle...



Holandskih hiš za Ruth nisem slikal. Niti dneva odprtih vrat v Lodderju. Nova roba je na voljo. Bonsajska mislim.

sreda, 7. marec 2012

Zlato

Moje "dirke" ni več. Sin Miha pa je kot član servisne ekipe slovenske biatlonske reprezentance včeraj zaužil zlate sanje. Jakov Fak, vse čestitike! In celemu timu. 

ponedeljek, 5. marec 2012

Zavedam se

 Zavedam se svoje krhkosti.
 Zavedam se svojih meja. In hkrati, da je neskončnost brezmejna.
 Zavedam se, da sem.
 Iskalec poti.
Ne na Aljaski. V sebi.
In to me dela mene.
Zato je vredno!