sreda, 13. februar 2013

ŽIV


ŽIVE USTNICE NA MOJIH PRSIH
PRASKETAJO V ČRNO NOČ.
MRTVE KASKADE LJUBEZNI,
OD SPODAJ KLIČEJO - 
NA POMOČ.

ŽIV SPOMIN,
OSTAL SEM ŽIV.

ŽIV OBUP,
ŽIVIM NAPREJ.

10 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Živeti z vsem tistim, kar se ti zgodi...predvsem pa živeti z vsem tistim, kar občutiš...je včasih resnično nevzdržno...
Takrat samo smo...samo bivamo iz dneva v dan...
Tudi to je življenje, tudi to smo mi...Božislava

Anonimni pravi ...

Tisto,
kar je brez konca,
nima nadaljevanja.

Ne zamer, sem si jo prepisala in nalepla na dobro vidno mesto.
dobra,res dobra misel

Rad se mej,čao
miri

Anonimni pravi ...

zdrži Raje-močan objem B.B.

Anonimni pravi ...

Srečno in hkrati nesrečno je naše življenje. Jelka

Anonimni pravi ...

Če pogledam fotografije Mihe,si mislim,..kako lepo, dar.

Če pogledam Pijo in nasmeh,sonce.

Če pogledam Janov blog, neskončna moč in vztrajnost,dar.

Če pogledam blog od Ruth, sonce je.


Če pogledam vaš blog, drevesa morajo živeti.

Če pobažam Dika na daljavo, dober prijatelj,Lola tudi.

Da vse to živi,koliko ljubezni!

Objem

T.

Anonimni pravi ...

Dragi Raje,
želim vam moči, vere, volje, vztrajnosti, sonca ... vse dobro, Beti

Anonimni pravi ...

Tole danes ob obisku bio trgovine METE, sem dobila novičke ....in ko sem doma brala sem jokala.... moram deliti naprej saj njena sestrična pove VSE ........


Če Rojstvo dan je, ko se Veselimo,
je zadnji dih trenutek, ko vsi le obnemimo...

Z Življenjem si svojim vse nas obdarila,
prisotnost je tvoja globok Blagoslov!
Kjerkoli bila si, Sledi si pustila...
Vse vodijo k tebi, le k tebi Domov.

A kaj s praznino zdaj storiti,
ko se naseli v hišo, na tvoj blog?
Kako s Toplino zapolniti
kotičke, ko ni tvojih Rok?

Kako dojeti smisel tega,
kar tukaj zapustila si?
Kako Objeti zdaj Družino,
ko le po tebi hrepeni?
Kako priklicati Vedrino,
ko pa zaprte imaš oči?
Kako sprejeti bolečino,
ko pa tako boli...,boli...?

Saj tudi tebi ni vseeno!
Saj tudi ti bi Rada še bila
del tega, da smo kakor Eno,
del našega velikega Srca.

Za tak odhod ni čas nobeden pravi!
To človek ve, a včasih ni mu mar...
In ti sledila svoji si Naravi,
da ujela Zoro bi in Sonca Žar.

PREKMALU! ...PREKMALU!...odmeva z Gora...
DOVOLI..., DA ZGODBA SE DRUGIČ KONČA!
Naj Sonce me greje po čelu, očeh...
Se zdi mi krivica...se zdi mi tak greh...

A Lučke Ljubezni, potočene solze,
ti niso vrnile Življenja v Srce...

Naj to Življenje, to Kipenje,
ki ti z Dejanj Cvetelo in Bučalo je,
zdaj ne postane koprnenje,
naj rajši Zraste čez meje!

Bila si in boš še ostala
v oazah naših svetel Vzor!
Saj toliko Semen si zasejala,
kako prerasti vsak napor...

ŽIVETI!...je tvoje bilo Sporočilo...
TRENUTKE UJETI!...pa glavno Vodilo.
In...Znala si...Vtkala si...Sebe v svet...
Odprla Srce svoje znova in spet!

In...Veličastnost tvojega Obstoja naj nikdar ne mine,
saj zapustila si res mnoge - Radostne spomine!
Naj njih Močnejši val zagrne - grenkobo bolečine...

Če to Življenje res je Večno,
naj zate Večno bode Srečno!
Naj prepleteno s Cvetjem bo
in Zemlja naj ne bo slovo!

Prihajaj v Duhu k nam nazaj,
povej nam, kaj pomeni Raj!
Navdihni nas, da še naprej Živimo
in spomni nas, da Zmoremo, če to Želimo!

Draga Ruth...!

Tebi pa zdaj...

z vsem Spoštovanjem Dopustimo -

da končno Poletiš...
na Svoj način...
povsem Svobodno -
prav Tja, kamor Želiš !

stkala: Meta Palčič

Anonimni pravi ...

Upam, da ste že pri Mihi-skupaj s Pijo, z Janom v mislih, da imate s seboj njihove ljubezni in v srcu nosite dar.Skupaj ste in radi se imate-dragocen zaklad družine.

Drevo družine raste v nebo,če pošljemo dobre misli v nebo.

Lepe sanje

T.

Anonimni pravi ...

oneness : https://www.youtube.com/watch?v=sTrcL3sNlzo

Anonimni pravi ...

http://www.youtube.com/watch?v=15xI39aBEA4

ena pesem v tolažbo