Sobota

Po sezoni nastopi čas za Jaz in za prijatelje.

Včeraj je bilo oboje.

Dopoldan zase - razčičenje: bonsaja in sebe

Ja, še nekaj je v meni, kar mi včasih poleg želodca zapolni dušo. Kuhanje za prijatelje. Tudi to je umetnost!

Včeraj smo uživali v lososovih filejih z lisičkami in porom v žafranovi omaki...Jana pa je naredila božansko sladico!

Brez pomočnikov ne gre. Pia pomaga, ampak mi še ne zaupa:prisega na solate.

Dobro jutro

Eni vstajamo ob štirih.

Eni ob petih.

Nekateri se ne zbudijo nikoli....

Žičenje

Vedno bolj postajam podoben bonsaju. Ožičen in porezan v obliko življenja. Določajo mi jo premnogi. Na žalost je med njimi največ takih, ki primejo škarje mimogrede, ovijajo žice ravno tam, kjer se rane nimajo časa zacelit. Neprizadeto, ker pač ne vedo (ali pač), zategujejo in mi zvijajo veje, potem pa odidejo. Pridejo drugi, malo prirežejo, ker bo tako po njihovo v redu in odidejo.

Na srečo ostane nekaj mojstrov, ki jim ni mar. Vedno znova skušajo popraviti kar se popraviti da. Polplevejo plevel in zalijejo. V vročini me prestavijo v senco, nekam proč, na samo.

Tam se zavem, da so korenine nepoškodovane. Črpam energijo zemlje in diham nebo.

Samo to upam, da me bo presadila prava roka. V pravem času!

Zapisnik

Zapisnik današnjega stanja duha je dolg. Adaptiran na dogodke zadnjega desetletja, ko s kroničnim upanjem, z nekaj željami, skoraj zadušenimi v prevleke neuspehov, drvim naprej.

Kam?

V neskončnost pozabe. Puščajoč potomce, sledi uspehov in napak, dogodke ter stvaritve.

Če bi se zdajle zaprl vase in požrl ključ?!

Če bi potegnil črte pod vse kar moram pa nočem?

Če bi se zamrznil?

Vpliva na preteklost nimam. Na žalost. V zapisniku pa lahko preberem kje sem si, preketo čisto sam, krajšal niti svojega obstoja.

Obupno branje.

Obvezno čtivo za danes, za jutri!

bonsaji v Sloveniji

Nabava bonsajev v tujini in tudi od nekaterih domačih bonsajistov je seveda namenjena nadaljni prodaji. Zaloga 165 dreves različnih vrst, velikosti in kakovosti, se počasi dopolnjuje.








Del domače ponudbe







Bonsajsko sceno v Sloveniji počasi začenjam razumeti. Razdeljena je približno takole:


- člani Slovenskega bonsaj kluba - SBK, ki živijo s svojimi drevesi in za njih vsak dan. Za bonsaje so pripravljeni žrtvovati večino svojega prostega časa. Investirajo v znanje in "material" po svojih finančnih zmožnostih. Nesebično in iz srca znanje delijo drugim - forum, delavnice...


- drugi člani SBK, ki se občasno udeležijo delavnic in razstav. Predvsem, a ne nujno, začetniki, ki z nabiranjem dreves iz narave ter občasnimi nakupi ne predragih dreves, ob prebiranju razne literature, razmišljajo o tem, kako bodo ti primerki nekoč postali vrhhunski bonsaji


- nečlani SBK; bonsaji so jim hobi, v katerega vlagajo čas in denar glede na zmožnnosti. Ne razstavljajo in objavljajo svojih dreves. V tem segmentu se v Sloveniji najdejo nekateri sapojemajoči primerki.


- ljubitelji; o bonsajih nekaj slišali, všeč jim je oblika drevesa in beseda bonsaj. Občasni nakupi jih večinoma zaradi neznanja prodajalcev, slabe kvalitete "bonsajev" in predvsem lastnega neznanja, razočarajo ker - bonsaj je dokaj drag in vedno umre. Nekateri od njih se ne dajo. Razumejo, da sta pravilna izbira vrste in pravilna oskrba pogoj za preživetje.

Iz teh ugotovitev izhaja ponudba našega bodočega Bonsaj centra Misti. Več na počasi prihajajoči http://www.bonsaji.si/ strani.

www.bonsaji.si

Smreka čaka na jesenski obisk

Nova spletna stran je v delu. Ker se pa moram zanašat na Jana, je čas, ko bo na ogled, absolutno nedoločljiv. Čas počitnic je močnejši od očetovih prošenj in priganjanj.

Malo za pokušino:


Bonsaje in ostali mateial nabavljam v Belgiji in na Nizozemskem:

Ohladitev

Paše mi tale ohladitev. Pri temperaturah nad 25 stopinj mi notranji detektor zmanjša obrate na minimum. Omogoča le dihanje. Program za preživetje pa zahteva hlad. Zato na morje ne pomislim, zato imam rajši, najrajši hribe.

Pokljuka sicer niso hribi, vendar diha se lahko s ponimi pljuči.

En teden dela z mladimi biatlonci je po stresni sezoni balzam.

Začenja se čas gibanja. Postopno na kolo, kros, hribi...majka

Birdman

Danes sem letel.

Minuta in petinštirideset sekund prostega pada, letenja, svobode.Doza adrenalina za več dni

Obleko za letenje - Birdman Wingsuit, je potrebno natančno fiksirati na padalo

Kontrola, 10x kontrola

Potem pride tisto, podbobno kot pri delu z bonsaji: zapreš se vase in se zliješ v dejanje. Letenje ali ustvarjanje. Eno!

Koncentracija, ponavljanje postopkov v primeru pizdarije, t.j. odpiranja rezerve

In brez pomoči tehnike seveda tu tudi ne gre :

...na 3000 m in flyyyyyyyyyyyyyyyy

Tale slika je mal starejša, nepozaben skok z balona....

Mala doza adrenalina iz naslonjača :

http://www.phoenix-fly.com/videogallery.htm

Bonsaji v rokah, glava pa...

Nedelja. Po dooolgem času dan, ko polniš baterije brez stresa, brez misli na jutri, mirno, prav zares nedeljsko.

Razmišljam zeleno

Takole je v glavi prostor namenjen le razmišljanju. Roke delajo skozi oči in srce, same.

Na svojem mestu:

Jure Robič se je vrnil iz amerike. Tretjič je zmagal Raam, le enkrat je zaradi bolezni odstopil. Seveda sem zato poln Aljaske. Težko primerjam, pravzaprav nemogoče, ampak sanjava podobne sanje, le drugačnega pomena so. Moje niso bile nikoli zmagovalne. Pomembna mi je bila le pot, ki mi je dala več kot zmaga. A poti, kakorkoli obrnem, nisem končal. Odsanjal sem svoje mrzle, ledene sanje.

Sem jih res? Ruth pravi da ve, da grem spet. Seveda, spi poleg mene in spi v meni. Ona čuti. Ne čuti pa dni, ko mi ledene kocke mozaika želja padajo iz rok. Občutek imam, da se odrekam samemu sebi. Je to prav? Če pomislim na finančno in poslovno plat, je. Če pomislim na osebno, ne.

Koliko egoista je v meni?

Razmišljam belo

Bonsaji

Prosti čas, kar ga imam, polnim z zamaški v praznine duše. Včeraj so bili to bonsaji.

Za nekatere je to hobi, zame je to le del mene. Črta v smer moje umetniške biti.

Bonsajizem je umetnost. Razlika med tem - imeti bonsaj in med ustvarjati bonsaj je ščepec bonsajizma.

Igranje z naravo. Če jo razumeš in jo spoštuješ, je prijazna in lepa. Ustvariti lepoto s pomočjo narave, svojih rok in vizije je tu možno.

In vse gre počasi. Ravnotežje na delovni vsakdan.

Walter Pall: Picea Abies, smreka



Poslikal sem 150 svojih bonsajev in dreves, ki čakajo, da bodo to postala. Sedaj so označena. Tako kot mi. Le da imajo namesto davčne, zaporedno in prodajno številko.

Vse ima svojo ceno. Tako kot bonsaji, tudi življenje. Isto ti je to. Oboje lahko ustvarjaš, še lažje in hitreje pa zafuraš.

A da se pa življenje težje proda? Ne vem, ne vem. Malo je svobodnih, teh, ki se zavedajo bistva življenja. Potrošništvo, politika in podobno so vrvi, ovoji, mreže čez oči, čez Jaz.

Ah ja, bonsaji. Živijo z mano in zame ter obratno. sedaj, ko so tako lepo označeni, se bom lotil internetne strani wwww.bonsaji.si . Počasi, s časom, za Vas. Ki to želite, ki ste tudi, vsaj malo, potrošniki.


Kaj, zakaj, kdaj in kako ???? Odrezati, prirezati, ožičiti, razcepiti...?