Klavzula

Po polni luni, okrogli prasici, ki mi na srečo ne vedno, zadnjič pač, vre kri, da mi izpari vsak atom dobre volje, v glavi vedno nastane mavrica. Mešanje barv, klokotanje občutkov. Viskoznost je odvisna od senc dogodkov ki so in ki naj bi še metali luč v naročje dejanj.
Vsako leto enako. Pa ne čisto. Ne ne. Intenzivnosti barv, ki pojasnjujejo pojme se menjajo. In letos, po šestih letih prvič - bela izgublja svojo moč.
Sedim na skali spoznanja. Samec ob samici. Teptam vso slo ( slo z malo) in brzdam moč. Kam naj ju usmerim?Kdaj in kje spustim, da me ne razžene? Razgoni v prafaktorje.
Je lizanje mraza slajše od objema družine?
Je pot v neskončnost edina za notranji mir?
Sprejemam izziv. Na pladnju intuicije sem našel odgovor. Če je pravilen, je raven ali ukrivljen, povem spomladi.

Podpisal sem klavzulo, vetrov Aljaske to zimo poslušal ne bom.

Barve

Samo to. Ko grem mimo, čutim.

TORA - delavnica

Prešla sva k bistvu, k dejanjem. Delo na vrhunskem materialu je užitek in naprej.

Juniperus chinensis 'Itoigawa' 40 cm
En mesec opazovanja je mimo. čas da slika iz glave preskoči v drevo.
Po čiščenju luba in odvečnih vej sva se najprej lotila šarija ter džinov (brez tonika) - jinov.
Dileme o mrtvem lesu ni bilo. Z nastalim sva bila zadovljna. Več kot to.
Slika slaba, jin dober.
Debata o obliki je bila kratka. Pač enake misli in eno drevo.
Problematična je bila najpomembnejša veja. Rafija in baker.

In potem večurno žičenje.
Pa še improvizirani foto studio.
Malo je še prepolno zelenja. Zaradi obdelave in bližnje zime bo ostalo takole. Spomladi pa še redčenje in nova posoda.
Na koncu sva si bila edina- zadela sva bit v čelo!

Juniperus squamata 'Meyeri' III

Delovni material iz Ginkgo centra. Vabljivo, kvalitetno, poceni. Do končne podobe bo minilo še nekaj let, začne se pa takole.
pred: višina 100 cm

in po čiščenju ter žičenju primarnih vej, višina 45 cm.


Do poletja naslednjega leta je to to. Zimovanje v zaščitenem okolju, spomladi intenzivno gnojenje, poleti razžičenje, jesni ponovno žičenje, čez dve leti v trening posodo... Potrpežljivost je božja mast. SE BO SPLAČALO.
Tako, za mimo grede: dva bratca sta še na razpolago.

Pred sezono

Sezona prihaja. Kdor razmišlja o delu in spomladanskem presajanju bonsajev, pa mu manjka to ali ono, sedaj je izbira največja.

Poslovni izlet

Andreju sem skoraj dve leti obljubljal obisk evropske meke bonsajev. Pa sva le šla, v Lodder center na Nizozemsko in nato še v Ginkgo v Belgijo. Najprej sva se lotila posod.

Potem je Andrej pričel spoznavati, zakaj se neko drevo imenuje bonsaj, drugemu se pa tako samo reče.

Temu so primerne, jasno a ne, tudi cene.


Od pomladi, ko sem bi tu zadnjič, je slika popolnoma drugačna. Izbira absolutna, cene pa proti pričakovanju, ugodne.

V Ginkgu centru slikanje ni dovoljeno. Še dobro. Če se je trgalo laiku Andreju, kako se je šele meni, pa de se ne bi še komu, le ena žareča z dvorišča.

Tako je doma vse načrtovano za jesensko zimsko sezono. Veliko posod, vsega materiala, bonsaji, predbonsaji ... Vabljeni!

Nekaj jesenskih