Senca

Bila si senca.

Sedaj si sonce.

Jaz sem le še senca!

Dik

Dik je žalosten. Tudi on jo pogreša...

Solze v raju...

...

Run, Ruth, run!

Nikoli se ni ustavila.
Ni bilo ovir, ni bilo strahu.
Kratkonogi strojček za mletje kilometrov.
Žilav in vedno nasmejan.
Delovala je na sonce.
Na ljubezen in sonce!

Teci, ljuba moja, laufej!!
Nazaj k meni.
Prosim...

Ostani v cvetju

Zima, ki jo imam tako rad, mi je vzela pomlad.
Poletja ne maram.
Jeseni se bojim.

Rožica moja, tako zelo te pogrešam...

Prepozno...

POČASNI SONET

 

V mokri prsti sled drevesa,
ki nekoč je peti znalo,
z nebom tla povezovalo.
Zdaj je le spomin nečesa.

Kar bilo je, zdaj je zgnilo.
Kar nekoč trdno je stalo
in je sence varovalo,
se je v vetra dih previlo.

Niti pesem ni ostala;
dihalo jo je šumenje,
le kako bi jaz jo znala?

Sneg pokril je hrepeneje
težke zemlje, še bo spala.
Kdaj se prebudi življenje?

  

Lidija Brezavšček

 

LJUBEZNI

 Ljubezen ne umre! Nikoli!

Dolge noči

Noči zvenijo drugače.

Kje je tišina?

Toplina?

Objemi?

Vročina?

Do jutra bobnijo

nemir,

jok

in sivina.

In vsak dan vzide sonce.