V snegu se poznajo stopinje.
Če jih ne izbriše veter, zapade nov sneg, ali uniči plaz.
V življenju se poznajo stopinje,
če jih klešeš s srcem v ljubezen.
Do sebe, do svojih, do narave, do prijateljev,
do sočutja do vsega živega.
In neživega.
Teh stopinj
vetrovi, sneg, plazovi, valovi...
ne morejo izbrisati,
nikoli.
četrtek, 28. december 2017
sreda, 20. december 2017
Odlomek št.1
V glavi
topa praznost. Slama. Prah, ki se razsipa pri vsakem premiku in raznaša
nemajhno, vibrajočo bolečino iz križa v možgane.
V praznino. V udih majhna, a pulzajoča utrujenost.
Splošna slika kar sem.
V praznino. V udih majhna, a pulzajoča utrujenost.
Splošna slika kar sem.
Sam.
Vosek na
petkovo popoldne.
Tako sam, da bi svojo samoto na debelo mazal na kruh.
Kruh pa
leži, stoji, se sprehaja... bogve kje v času.
Moj kruh?
Izvoz v
Francijo se bo razgubil v neki majhni, privlačni zakotni trgovinici Provanse.
Ga bo kdo kupil?
Vonjal ga bom v Savoje.
Požiral bom slino in si slikal užitek,
kako mi večkrat prežvečen spodbuja tek in mi še vedno topel, nato in zato, v želodcu
dela toploto.
Daje mi energijo.
Diši in hkrati odddaja.
Ti si moj kruh!
p.s.: pisanje ne odraža trenutne resničnosti. Beri - odlomek št.1
p.s.: pisanje ne odraža trenutne resničnosti. Beri - odlomek št.1
sreda, 13. december 2017
Naročite se na:
Objave (Atom)