Blaznega občutka nesreče v takem vremenu, ko je zunaj vročeje od moje cool krvi, ne zmorem, ker mi adijočki v možganih pravijo naj samo globoko diham, ne znam, opisat. Trudim se že ves teden. Pritiskan testaturo, globoko diham, pa ne pride ven drugega kot tole..:
hhhhhhhhhhr, h h h h, glu, glu, fak, hhhhhhhhhhhhr...
Rad imam zimo!
Seveda, kar se tiče letnih časov.
Sicer pa imam neskončno rad Bobo, Pio, Miha, Jana, vse njih ljubeče, sorodnike, prijatelje in, oh ja,skoraj zabu, sebe.
Hrrrrr ..hh..ufufuf, pant, pant...
