Semafor

Odpeljane sence realnosti,
na poti ki jo plazim.
Kar naenkrat mir,
tišina.

Nekdo, tam zgoraj, je na semaforju razbil rdečo luč.

Breztežnost

Nič manjša teža. Le prerazporeditev v breztežnost omogoča let.

Cvet

Majhen,
drobčkan,
CVET.
V jeseni,
v soncu.
V MENI.

Ne eden.
DVA.

Igraj srce, igraj

Na mreži

Hvala

Končujem.
Hvala za vse izrečene , napisane, neobjavljene in sploh
besede.
Ostale bodo tu.
Jaz pa,
jaz pa se ta trenutek,
iz blogerskih in podobnih kanalov
umikam.
Ne zmorem  deliti,
kar deljeno je bilo!

Mogoče me najdete drugje.
V čisto drugem svetu.

Raje

p.s.:
nisem obupal,
le bolečina mi je odprla oči

S P R E M E M B A

Samo za naju
Povsod
Ruth
Edina
Moja, moj
Enkrat v življenju
Midva
Blaznim
Ali me spremljaš?

Živiš

Želim verjeti,
da govori mi ona:

SPOROČILA TI POŠILJAM NOČ IN DAN,
A TI LE  REDKO UJAMEŠ  KAKŠNO V LETU,
ČE IMAŠ OBLIKO CVETNEGA LISTA,
SNEŽINKE,
ALI PTIČJEGA PERESA.

KOLIKO JIH JE ŽE SKRILA ZEMLJA IN ODNESLA VODA!?

ZEMLJA, PO KATERI HODIŠ,
TI S ŠEPETOM RAZSVETLJUJE PODPLATE,
VODA, KI JO PIJEŠ,
PREVAJA MOJO BESEDO V JEZIK TVOJEGA TELESA.

O, NE PRESTREZAJ SAMO SPOROČIL,
KI IMAJO OBLIKO,
TEBI ZNANO.

SAJ,
KO ENO IZPISUJEŠ Z BESEDAMI,
SE STO DRUGIH RAZTOPI
OD HREPENENJA PO TEBI.

preko Pije,
iz V. Krmpotiča,
preko mej.
Ki jih ni.

VEM

Vem čigav plen sem,
vem čigava sem ljubezen

 

Ljubosumen, 

na svojo bolečino.

Ker je trdna kot kamen.

In se noče zdrobiti 

Ker se upira premoči časa.

Ker je nehumana,

neizprosna.

NEPRAVIČNA.

Tvoje popolno nasprotje!

Ljubezen moja!

NEVER, BUT NEVER, GIVE UP!

Dan nato,
zatem,
ko se čustva umirijo (pri meni pač ne),
ko se solze posušijo,
je ostal zvezdni prah,
nabit z nasmehi, s pozitivno energijo.

Ki ste Vi,
701 Vas, in več,
ki ste z vsakim korakom,
vdihom in izdihom utripajočih src,
za trenutek, za pikico,
pozibali v nepozabo mojo - vašo  - našo,
Ruth!
Vedno in povsod nasmejano.
Tudi po šestih, dvaiinštiridestih, dvestotriinpedesetih... kilometrih,
tudi po nesprespanih nočeh,
tudi...

Bila je cvet!
Ostala je cvet.
Edini,
ki nikoli ne bo uvenel!

In Vi,
in jaz, Pia, Mihi, Jan..
smo voda,
smo hranila,
smo svetloba.
ZANJO!
ZAME!
ZA VSE NAS!

Teh mrzlih zimskih dni.
Prihaja pomlad.

Iz ranjenega,
a kako čutečega srca,
HVALA VAM!