Jazzinty 2008

Višek počitnic za Pio se je končal s koncertom na Jazzinty delavnici. Slika kaže njene občutke.
Nastopila je, podobno kot lani, v zasedbi s harmonikarji in se prepuščala eksperimentalnim harmonijam. Pod vodvodstom svetovno priznanega harmonikarja Simonea Zanchinija. Zvoki odplavali proti luninem mrku. Slike ostajajo.

So jo že dosegli?

Novo Mesto

Yazzinty, teden jazza v Novem Mestu za Pio, se je končno začel. Višek letošnjih počitnic za petnajsletnico. Povsem drugačen od sovrstnic. Šteje pa samo zadovoljstvo. In Pia ga premore veliko.
V Novem Mestu, v bloku, pa domuje tudi Miha. Meni sorodna duša. Pa ne samo zaradi bonsajev.

Azeleji na stari del mesta gledata zviška.
Mala že teži k popolnosti.
Večjo pa pestijo težave. Rešljive.
Družinska ljubljenka.
A Mihov svet je v naravi. Zidanica v tem primeru nima z vinom nobene veze (skoraj nobene). Bonsaji pač.

Ni jih veliko. So pa zverine prihodnosti. Kot njih lastnik. Ima vizijo, ima srce!
Za letošnje, le par njih, prišleke, je zemlja že pripravljena. Polna zraka in izkušenj.
Padla sva senco luknje.

V senci zgodovine,

z mrzlim pivom v roki,
sva usklajevala podobna šumenja.

Miha, njegova smejoča ženska, zgovorni oče, žar in senca.
Pa ni bila nedelja. Bil je skoraj praznik.

Go on my friend!

Nemogoče

Vpliv človeka na vreme je VELIK. A neposredno nikakršen. Strele se ne da ustaviti. Niti dežja. in ne sonca.
Vpliv sebe na sebe je neposredno močan. A posredno ničen.
Kdo vse hudiča meša mojo skledo?
Kdo meče vanjo vso to nepotrebno, nezaželjeno šaro?
Kdo spreminja okus mojemu življenju?
Poleg povabljenih.

Bonsaji

Struktura mojih celic mi dopušča delovanje v temperaturnem območju od minus 45 do plus 25 stopinj. Spodnjo mejo prenašam mnogo lažje. Pasji dnevi so dnevi iskanja. Sence in hladu. Hribi, doma pa je najhladnejši kot pisarna in zunaj moja delavnica. Bonsajska delavnica. Ta teden sem izkoristil vse možnosti.
O hribih sem nekaj že povedal (v petek sem jo mimogrede mahnil skozi okno na Prisojnik), o dogajanjih v pisarni rajši ne bom.
Bonsaji!

Pet dni sem se ukvarjal z zadnjim priseljencem. Čista meditacija!

In še ostali člani družine. Tisti pomembnejši:

Vsi zdravi, vsi zadovoljni. Enim paše senca, drugim vroče sonce. Vsi pa zahtevajo vsakodnevno crklanje. Vračajo tiho, a močno.