Vsekakor

Seveda, seveda....vsekakor!
Samo ne vem kdaj. Do nedelje sigurno ne, ker se na Pokljuki pogovorjam z zimo. Potem pa pridejo 'hudičevi tedni'... ampak kot sem rekel, vsekakor!

Še nekaj slik

Bonsijada Španija je mimo. Prihaja sezona. Na ena ,dve.

Doma

Včeraj ob 9h zjutraj sva po praznih poteh odmaknjenih krajev pokrajin Murcie, Valencie, Aragona in Katalonije z Ruth krenila proti domu in pred dvema urama srečno prispela.
Bilo je:
zanimivo, poučno, učeno, lepo, veselo, udarno, krepčilno in vroče.
Najmanj to.
Upam, da mi zjutraj uspe naložiti slike.

Vsem hvala za vzpodbudne besede. Sem se počutil kot na Aljaski. Ogromno želja, potem pa ...

Tekmovanje

Nisem zmagal.
Bolje rečeno, na tekmovanju Novih talentov Evrope moj izdelek ni bil všečen komisiji. Škoda. Ker pa je vse za kaj dobro, je trenutna žalost po razglasitivi utonila v spanju.
Včeraj, med demo delavnicami in sprehodi med razstavljeninimi drevesi, ogledi tekmovalnih izdelkov, sem v glavi pisal esej o svojem početju tule. Objavil ga bom kdaj drugič. Mogoče na kakšnem psiho forumu? Je pa pomagalo po razglasitvi.

Nekaj izvlečkov:
... so bonsaji za žirijo kot ženske. Temu starcu je všeč gladka svetlolasa najstnica, Italijanu divja, sloka črnolaska, Dancu obilna, prsata persona ... Kako bodo ti različni okusi našli skupni model idealne ženske? Na koncu se bo izkazalo, da imam sam, in še toliko drugih, čisto drugačen okus ...
... Komisijo sestavljajo bonsajisti amaterji, ki jih je delegirila posamezna zveza iz vsake države (razen Slovenije!). Njihovi pogledi in znanje so v primerjavi z izkušnjami tu prisotnih profesionalcev - Kawabe, Komsta, Liporače, Noelanders, Wilson, Payeras, Hoi Lu in Novak - to vemo vsi, ožji in manj strokovni. Ker je sistem pač tak, odločajo oni ...
... mi pomeni njihova odločitev ali mnenje strokovnjaka? Je več diploma na papirju ali ustna pohvala ...

A sem se polil z mlekom? Tako gre to.
Zgleda, da je mesec marec zame nekaj posebnega. Izgubljam in dobivam. Če ne na Aljaski, pa tule.

Slik ne morem naložit. Tehnični problemi.
Pa še to. Danes bo krepko čez pljus dvajset. Le kva, mislm, delam tle?

EBA,New talent contest

Španski temperament je z nizkimi temperaturami upočasnjen.Počasi in brez panike. Prav paše.
Nismo zato tu, da bi se sekiral.
Razstavni prostor je urejen vrhunsko. Črno ozadje, odlična osvetlitev. Večina dreves, prevladujejo španska, predvsem oljke, je za tovrstne prireditve neprofesionalcev odličnih.
Uradna otvoritev je bila šele ob 17h. Priprave so potekale do zadnjega trenutka. Zato so na slikah neprimerni dodatki (beri listki) in dvorana prazna.

Internetna povezava v hotelu je grozna, težave z nalaganjem slik... Ko pridem domov, pokažem več.

Ob 4h popoldan mi je ob pogledu na Juniperuse Squamate, pripravljene za tekmovanje, izpuhtela komaj opazna nervoza. Meni znan material, majhna prednost, pa pri žrebu sem imel srečo...
Štiri ure sem užival. Sam, zase, s svojim drevesom. Ostalih deset tekmovalcev - kot da jih ni.

Rezultat je tukaj pomemben, a bo znan šele danes zvečer. Pomembnejši je pa občutek, da sem se z drevesom ujel, da sem z opravljenim zadovoljen.

Zvečer, med gala večerjo, bo pa hrana do razglasitve drugotnega pomena. Potem pa:

Šampanjec ali pivo?

Camino, Totana, Lorca

Spiva v hribih, v narodnem parku. Nisva vedela.
Sedaj ga gledava.
Veličasten je. Kot je bil baje tudi v resnici.
Moji včerajšnji pogledi na Jezusa:

Prišla sva opoldan. V nov svet drugačnih oblik in ljudi.

Danes bom v tem svetu stopil v svoj svet, svet bonsajev. In potem še dva dni. Ruth bo na svojem blogu opisala še kaj drugega.

Medtem na Aljaski jebajo ježa. Letos je vreme faktor hitrosti. Pogojen z....

V Španijo

Danes jo z Ruth pičiva v Španijo. V Lorci bom skušal v sklopu kongresa Evropske bonsaj zveze EBA na New talent contest tekmovanju (spet tekmovanje, a ne?) sebi in Evropi dokazati, da bonsajizem v Sloveniji ni kar nekaj.

Sever menjam za jugozahod, mraz za vročino. Samo da ne bi zbolel ...

Včeraj popoldan sem s Tomaževo pomočjo presajal najnujnejše. Ko se vrnem, pa spet. Pa spet, pa spet ...

Če bo tako, kot piše v hotelski ponudbi, bom tule lahko objavljal slike in besede sproti.
Grem zbudit Ruth, ki je svoje nedokončane obveznosti delala do treh zjutraj, spokat, pa na pot.

Drugi ja, jaz pa...

Spremljanje rezultatov iz Aljaske preko računalnika je iz prepotene misli prejšnjih let zašlo v dejstvo. V trenutkih, ko sta mraz in utrujenost drhtela telo, je vedenje, da me takole, kot to počnem danes sam, virtualno spremlja množica znancev, prijateljev, neznancev ...
Energija na daleč obstaja. Čista, oluščena.

In v čem je problem?
Spremljanje časa, rezultata in napredovanja, ljudi zavaja in jo fokusira v napačno, zame in še nekatere redke sotrpine, fobijo - kdaj. Zdaj bi že moral biti v Skwentni ... kolesarji so že v Finger lakeu ... preveč spi ... ali je še med polovico ...

Prenos misli, dragi moji bralci, držalci pesti, je na Aljaski hudo direkten. Po dveh dneh in nočeh, ko se telo počasi privadi na nov, no ne tako nov, način dela, glava sklene obroč okoli malega Jaza in začne.

Čas za bilance!

Zamrznjena čustva ob pogledu na polje puščic, ki so zgrešile svoj cilj, se postavljajo v vrsto. Shranijo se za nadaljno obdelavo. Brez primesi.

Bio čustva.

Zamrznjena prihodnost.

Danes.

Ne trpim. Kriza napačne strani nekega momenta je minila. Vedenje in videnje zadostujeta. Imena, napisana pod kontrolnimi točkami, so naslovi Zgodb. Nekih drugih, drugačnih ljudi.

Vikend

Pokljuka - državno prvenstvo v biatlonu.
Presajanja.
Nočni sprehod z Robertom.
Začetek Iditarod trail invitational.

Časa za filozofiranje in poslušanje glasbe ni.
Vedno je čas, da objameš kogar imaš rad.

Ptiče že goni! Zgleda, da prihaja pomlad.