Dan, noč, dan, noč...

Dan pade v noč, kot bi ga zabil z macolo. V prekratko noč.
Dan na dan.
Prekratek dan.
Prekratek za vse obveznosti, za kanček počitka.
Je tako, in ni težko če je treba. Samo noč je pa res prekratka.

S pomočjo Enrica Savinija

Velika noč v meni nima zarezanih sledi. Velik dan pač.
Bila sta dva. Praznik za vernike in praznik za bonsajiste.
Enrico Savini, italijanski mojster bonsajizma je s pomočnikom Ivom Saporitijem na Vrhniki dva dni delil znanje. In to uspešno, v zadovoljstvo prav vseh, ki smo se prepustili (eni bolj, drugi manj) njegovomeu vodenju.
V pričakovanju:
Uvodni pozdrav; kratek - apolitični, averski, bonsajski; let's go work!

Natančne analize dreves. Iskanje možnosti. Ne samo ene, če se da, večih. Upoštevanje stanja drevesa, vse na sigurno. In počasi. Just I like it.

Moj brin pred:

Problematični dve veji sva soglasno eliminirala v problematično eno vejo. Prvi dan pa je minil v 100% koncentraciji obdelave suhega lesa.

Po prvici povedano, mi je tu s svojimi večnimi pripombami pomagal več Aleš kot Savini. Ni važno. Na koncu sem bil prazen in zadovoljen.

Včeraj pa še napad na krošnjo. Problem trdih ravnih vej bom reševal postopoma, v več letih.

Zaenkrat samo pozicioniranje v smislu določitve smeri glavnih vej. Ta vrsta kitajskega brina ima za končni učinek predolge iglice. S pomočjo cepljenja, ki bo po nasvetu Enrica naslednjo zimo narejeno v Italiji, bo dobil novo krošnjo.

Fanta pravita, da gojita, delita, umetniško stran bonsajizma. Sta mojstra, ni kaj, posebno v obdelavi suhega lesa, džinov in šarijev. Zelo naravno, zelo prepričljivo.

In večina, pravzaprav vsi, smo zapadli, kako da kažem, v suh les.

Preostanek nedelje sem posvetil lani začetemu projektu - izziv.

Problem - preveč ravno, linijsko deblo. Rešitev - strojna.

Tu je bil pomočnik svetovalec Ivo.

Oblikoval sem ga sam. A final cut mu je dal Enrico. Pokazal je, da se morm še učiti. In se.

Kot sem rekel , Velik dan.

Flower power sezona

Zakaj so odprtja mojega in Ruthinega bloga zadnje čase zaman,
zakaj so prispevki prozorni?
Kriva je sezona.
Krive so rože.

Ob 4h zjutraj na različne načine skušam prebujat Ruth (tale danes je bil zanimiv in uspešen),
potem začneva vsak po svoje.
Ruth z načrti, članki, strankami ob 6h....
Jaz z zalivanjem.

Čez dan krpava luknje.
Zvečer pade noč.

Kaj pomlad, poletje...

Podoba narave se menja. Bonsaji zavzemajo svoje položaje.

Doba presajanja je mimo. Uspelo, glih za glih.

Jamadoriji, lanski in letošnji se prebujajo.

Ciklus se nadaljuje.

Dokler se ne konča.

Karma

Tone mi je v Pragi vrgel kost.
Karma.

Wikipedija pravi:
...označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju. Karma zaobjema pravzaprav vse, kar počnemo, smo počeli in bomo počeli. Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dejanja, ki jih počnemo danes namreč določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jih opravili v preteklosti pa določajo našo sedanjost.

Iščem vzrok, napako, ki me je pripeljala namesto na rob gozdne meje v pisarno. Kje sem zabluzil, da sem sedaj 'direktor'?
Ampak - sprejemam odgovornost.

Histamin

Zadnja leta so posledice alergije na cvetni prah zaradi drugačnega pristopa nasprotne. Namesto kihanja in dušenja svobodno diham. To je to.
Ni lahko, je pa učinkovito. Prazni pelode in čisti misli.
A kaj?
Kruta sprememba v prehrani.

Petek

Tilen je pacipreso nabavil za delavnico pri Boniniju, a zamudil prijavo. Saj, potem sem pa tud jest dobr,,,
O grahkah je bilo na forumu sbk napisanega dovolj. Dober material za trening in tudi za lep bonsaj. Ponuja dve opciji. Hitro, po kateri je drevo končano v enem dnevu ali počasno, kjer bo končano čez par let.
S Tilnom sva se odločila za počasno. Dodebelni karkter drevesa sva pustila, odprla krošnjo in soncu omogočila preboj do spečih brstov. Tako bo preširoka krošnja z leti postala gostejša proti deblu in zato na koncu ožja.

Potpežljivost. Pri bonsajih brez nje ne gre. Ali pač?

Tilnu je po šestih urah zmanjkovalo koncentracije, energije. Na koncu je bil vseeno zadovoljen. Čez par let bo še bolj. Ima vizijo.

Uroševo šolanje poteka trenutno po kapljicah. Kar je za začetek mogoče celo bolje. Slap informacij bi lahko bil premočan.

Vmes je prišel Miha v kontrolo, odšel macesen, prišel Darko s kompanijo... Cel dan z bonsaji, med tem pa se sezona odpira. Znak, da bodo naslednji mesec drevesa deležna le še nujne oskrbe.

Z izjemami, seveda.

Mimoidoči, tudi moji zaposleni: znam brati misli. Samo toliko, v vednost.

Zadeve

So ključne, pomembne, obrobne, kontrolirane, prilagodljive, moteče, neobvladljive...vsakršne. V bistvu nepomembnih ni. Izkaže se slej ko prej. Če ne zate, za koga ali kaj drugega.
Ko se tega zaveš, se kupček odgovornosti spremeni v goro.
V vulkan.
Ko izbruhne, je prepozno.

Samo toliko, če me slučajno kdaj razgoni.

Marco v Nomu!

Aljaska 2009, konec tekmovanja, konec drhtenja.

Začetek tehtanja.

Cilj v Nomu sta letos dosegla le dva pešaka, Tim in prijatelj iz Brescie Marco. V začetku sneg, potem pa močni vetrovi so letošnjo preizkušnjo naredili epsko.

Sem zadovoljen, ker sem orkan opazoval iz naslanjača?

Sem pomirjen?

Matjaževo dopoldne

Medtem, ko druga polovica Tore brska za bori, Z Matjažem osvajava zakaj je zato in kako.

Juniperus Itoigawa ima vse atribute vrhunskega bonsaja. A bil je pripeljan iz daljnega vzhoda, očitno kupljen v eni propadajočih 'tovarn' predbobansajev. Žica, zajedena v veje je bolečina. Predvsem za drevo, pša tudi za naju. Zato so veje bolj krhke. Nudila sva jim prvo pomoč.

Očiščen, pripravljen na žičenje, ki ga bo Matjaž opravil doma, pravi - v miru.Potem sva presadilo še 'sestrico' moje Hinoki ciprese (mojo sem že v nedeljo). Nama je čudovita.

Učenec Uroš ima trenutno več dela v rastlinjakih. Ko bo sezona mimo, bo obratno. Ja, Tomaž je prinesel bor in ruševje.

Bonsaji se prebujajo. Kot vsa narava. Čas presajanja bo minil, cak.... Zato je treba hitet, hitet....