četrtek, 8. julij 2010

V imenu reklame

Omejitev časa pri ustvarjanju in hkrati zahteva, tokrat za potrebe Pop Tv, da je delo končano v štirih urah, ne, spet potrdtitev, to ni zame. A se je za promocijo in reklamo včasih treba potuhniti za zaveso odločitve. Res, samo včasih.

Tora projekt, s pomočjo Rolanda - kitajski brin.
In ko se hiti, se delajo napake. In ko se naredi napaka, je zadovljstvo začinjeno z nelagodjem.
Iz drevesa in brzine nastane nedokončana, torej tudi za reklamo ne najboljša, podoba. Z napako poteka žive vene.
Bolj smo hiteli, manj sem bil pri stvari. Na srečo je Tomaž trdnejši. Mojo idejo je speljal do konca v svojem slogu.
Manjkajočih ur se ne da nadomestiti. Ostane le še čas za finese.
Ko pa bo prispevek objavljen, jasno, sporočim.

sreda, 7. julij 2010

Flanelasti izrastki

Z nasprotjem tistega v Cernu, moj notranji trkalnik proizvaja fuzijo s polno močjo. Že dvomim, da je bila bolečina v nogi znak tromboze. Trki delcev, manjših od vektorskih bozonov, na podstrešju ne bruhajo neskončne energije. Kar bi pričakovali znastveniki.
Ne. Brutalno drvijo po neskončno dolgi cevi, ki je seveda tudi daljša od tiste v Cernu, iz preteklosti v sedanjost in v prihodnost kreirajo nekaj, še najbolj podobnega flanelastim izrastkom, mehkim a motečim, obešenim na um.

Zanašanje na statiko in trdnost, odpornost predora je upanje. Rešitev pa tiči drugje. V centru, procesorju, kjer prostora za zbiranje podatkov nikoli ne zmanjka. In prostor zato ni problem. Problem je teža. Nekateri so pretežki. Težji od mase mojega Jaza.

Kako naprej?
Kako zaustaviti fuzijo?
S čim uničiti flanelaste izrastke?
Kam in kako z bremenom?

nedelja, 4. julij 2010

Fantovščina

Poslavlavljanje kolegov od samskega stanu je tradicija. Naj fant ve, da življenje ni zajebancija, sploh tisto, v dvoje. Program se prilagaja dejavnosti, v zabavo prisotnih. Trpečega pa je treba navadit na bolečino...

Priprave

Akcija


Obvezno

Spet akcija

Počasen prehod iz enega v drugo agregatno stanje

Obvezen križ. Simbolika, jasno...

Šuš ni bojazljivec, ampak ziher je ziher...


Program se nadaljuje....


Za napačni odgovor sledi kazen. Uf, fant ni imel pojma...

Še zadnja možnost za skok čez plot. Potem, čez en teden...nak poba. Bodi mož, da se reče.


Smo sočustvovali...

Ujetega ptiča petje


...prijatelji za vedno, kakopak. Žena ti tega ne more vzet! Ponavadi...


...a res ne bo več tako...?


Probaj!


Ne dam se!


Ja, pa jade....

Proti jutru. Zamišljen?


Ja, globoko zamišljen!

Seveda so podrobnosti ostale izupite (in jasno izipite) v noč.
P.S: Poba je še živ!

četrtek, 1. julij 2010

Široka peč

DOSTOP
Martuljške gore so impozantne. Dolgi in zahtevni dostopi, malo ljudi spodaj, nobenega zgoraj.
Najprej se pokaže Špik.


Široka peč, prvi pogled.


Še je čas za opazovanje skritih podrobnosti.

Piksna v gozdu

Potem pa proti cilju. Hlad vedno večji, napetost tudi.

Snega v grapah je še ogromno.

Nemi opazovalec

Odmik v poletje



Pogled pa vprašujoče uhaja v vrhove.


Do mesta za počitek, do okrepčila, do trenutka za oprtanje z železjem.


PRISTOP


Napeto srečna.


Zdaj pa zares

ku ku
Nekaj cugov, potem pa okus zime

Resnost? Seveda, tle ni zajebancije.... :)

Je pa tako lepo. Amfiteater:


Iskanje

Dejanje


Boštjan me je že ponavadi vozil v šoder. Plezanje smeri, kjer se lomi in kamni švigajo mimo ušes so njegov fetiš. Meni pa samo dodaten, ne glih naj, adrenalin. Drugič greva
v trše območje.

SESTOP
En kup abzajla
Pogled v dolino

pa še mal abzajlanja

pa štosov...
pa abzajlanja...

in še hoje v vročino.

Led je prebit.