sobota, 23. junij 2012

Azalea


Cvetje za poletje. Mal je pozna, je pa lepa.

petek, 22. junij 2012

ponedeljek, 18. junij 2012

sreda, 13. junij 2012

Brez slik

Dragi Modri in podobni...
Ko te nevidna sila, ketere pomen ti je v življenje parazitsko zajedel  "požrešno bakterijo" , brez katere tako ali tako ne gre (pa naivno misliš da ja), da gloda korenine, da vsako jutro čutiš veneti liste, celo odmirat veje, pozabiš da sonce sije za fotosintezo. Za zeleno mašino. Boriš se za koreninski sistem. Črpaš kapljice, odmiraš, poganjaš. Poganjati, poganjati, živeti... ti kljuva v obloženi lobanji. Tudi ko ne razmišljaš, ko ti "dol visi", ko spiš, ješ, ljubiš, pleveš, oblikuješ... Črpaš kapljice vode, znoja in krvi.
Takrat pozabiš na internet, prijateje (prijatelji so, ki zavohajo dim), sonce, Aljasko, glasbo... Na Vse smisle, ki si jih naivno gojil iz mladosti, katerim si verjel, za katere si dihal. Ker si pozabil, da si vržen v sistem preživetja, kamor krutost zahaja, nevidna zaradi tvojega mižanja, podnevi in ponoči. S polno košaro bacilov, bakterij in ostalih sesov.
Predolgo se zanašaš na svojo "moč", na nesmrtne ideale, na BIO program. Namesto da bi uporabil protiSTRUP, da bi vzel šprico, da bi....
Da bi se prilagodil.
Ker sam, če pač nisi tak, ne znaš, ne zmoreš zapirati vrat ter oken nevednosti. Ne podnevi, ko ti črne informacije (in bogami tudi vsem Vam) iz sodobnih komunikacij non-stop servirajo črne scenarije, kamo li ponoči. Ko ne moreš spat.
Takrat se trudiš dihat. V barvah. Če se le da.

Zato ne pišem.
Ne morem.
A zakaj?
Poskušam dihat.

Življenje je kurba. Če ga hočeš živeti, moraš, enostavno MORAŠ, bit kurbir.
Raje

nedelja, 10. junij 2012

četrtek, 31. maj 2012

torek, 22. maj 2012

ponedeljek, 21. maj 2012

ponedeljek, 14. maj 2012

EBA 2012

Slovenska bonsajska scena je zadnji vikend v Monsu gostila smetano, sladko in kislo, s cele Evrope. Namen - predstaviti naj bonsaje stare celine je in ni uspel. Nekaj obljubljenih, taboljših seveda, primerkov ni prispelo, nekaj prispelih ni bilo na nivoju. Ampak. Kaj boljšega pri nas še ni bilo videti. In roko na srce, nekaj časa več ne bo. Organizacija Slovenskega bonsaj kluba je bila brezhibna, zato so bili zadovoljni skoraj vsi. Puščobe in pametnjakoviči se itak vedno najdejo.

Takole se je krivil moj Celtis sinensis na razstavni polici:


Takole je nekriva čakala moja smreka na ...
... rezkanje, rezanje, žičenje in krivljenje. Skrivljena sva bila tudi krivca, Janez  in jaz.
 Ki nikoli ne bom umetnik, smrk...
...in nikoli več ne bom delal kake demonstracije.