BONSAJ
Kaj je BONSAJ?
BONSAI v japonščini pomeni drevo v posodi (BON – posoda, SAI – drevo), ki je v
primerjavi z drevesom iz narave proporcionalno pomanjšano, je njegova kopija. A
ne samo to. Bonsajizem je UMETNOST, je sodelovanje z naravo, je meditacija.
Poznati moramo zahteve rastline iz narave, biti
moramo vrtnarji, arhitekti in filozofi. Naš zaveznik je čas, ki se ga ne
da prehiteti. Redke so bližnjice na poti ustvarjanja. Po njih včasih stopijo
izkušeni gojitelji in mojstri, toda vedno s strahom, da bi se izgubili, da bi
uničili življenje, drevo, idejo, smisel.
Kdaj je bonsaj vstopil v zgodovino človeštva se natančno ne
ve. Očitno je le, da se je to zgodilo na Kitajskem pred 12. stoletjem in nato
na Japonskem, kjer so v zadnjih stoletjih
to umetnost izoblikovali do največje popolnosti. Bonsaj posega celo v
versko tradicijo zen budizma. Močno je
zakoreninjen v vzhodnjaških predstavah etičnega in lepotnega ideala. V začetku
20. stoletja, so Japonci začeli bonsaje izvažati, največje zanimanje za to
umetnost pa v svetu prevladuje šele zadnjih petdeset let.
Dolga leta je prevladovalo napačno mišljenje, da so ta
drevesca posebne vrste, ki jih je zelo težko gojiti. Evropske drevesne vrste
lahko vzgajamo enako kot japonske ali tudi tropske. Oblikujemo jih v različne
sloge, njihova velikost pa se giblje med 2 cm do 1m ali več. Zaradi raznolikosti
rastlinskih vrst in posameznih rastlin, natančnih navodil oziroma meril vzgoje
ni mogoče določiti. Vzornik nam je narava. Posnemamo rast dreves iz naravnih
rastišč in upoštevamo simboličnost treh
točk, ki v zamišljenem obrisu oblikujejo
nepravilen trikotnik. Najnižja točka simbolizira zemljo, srednja človeka in
najvišja nebo. Skušamo se približati razmerju 1:6 med debelino debla ter višino
drevesa. Torej, 30 cm
visok bonsaj naj bi imel deblo debelo vsaj 5 cm. Zelo pomembna je tudi oblika in
razporeditev vidnih korenin – NEBARI, ki simbolizirajo trdnost in moč.
Bonsaj ni genetsko spremenjena rastlina, ni nikakršna
posebna vrsta. Niti niso drevesa, ki jih obdržimo majhna na krut način. Tehnike
v bonsajizmu niso nič bolj krute, kot so ostale tehnike vzgoje rastlin v
vrtnarstvu. Lahko jih vzgojimo iz potaknjencev, iz dreves kupljenih v
drevesnicah ali pa iz jamadorijev – dreves najdenih v naravi.
Najstarejši bonsaji na
japonskem so stari preko 600 let in imajo status državnega zaklada. Primerki,
ki se prenašajo iz roda v rod so neprecenljive vrednosti.
Bonsaj je nekaj osebnega in striktnih pravil, ki bi si jih
morali popolnoma držati, ni. Ne sme biti drago breme, temveč veselje, ki mu
posvetite svoj čas, potrpežljivost, čut in spretnost.
Če vam ne gre vse tako, kot ste si zamislili, ne obupajte.
Vsi mojstri so bili nekoč začetniki.
Pokličite ali obiščite nas, strokovno vam bomo svetovali in
vam pomagali rešiti težave pri vzgoji,
oblikovanju, vzdrževanju, presajanju in tehnikah.
Bonsaj torej ni le drevo v posodi. Drevo je živo, mora
delati z vami. Leroj Fudži pravi:
»Učite se od svojih
dreves, so vaš odraz!«
