sreda, 3. januar 2018

Kaj sem spoznal na Aljaski

...vmes pa ego z nevidnim črnilom v matrico nedodelane osebnosti zapisuje občutke, kakršnih pač ne doživim nikjer drugje. 

Borbe moči in negativnih misli zmrzujejo.

In odmrznejo v toploti optimizma. Drsečega, na zavedanju, da je glavni cilj OBSTAJATI. 

Ž I V E T I


četrtek, 28. december 2017

Stopinje

V snegu se poznajo stopinje.
Če jih ne izbriše veter, zapade nov sneg, ali uniči plaz.

V življenju se poznajo stopinje,
če jih klešeš s srcem v ljubezen.

Do sebe, do svojih, do narave, do prijateljev,
do sočutja do vsega živega.
In neživega.

Teh stopinj
vetrovi, sneg, plazovi, valovi...
ne morejo izbrisati,
nikoli.

sreda, 20. december 2017

Odlomek št.1

V glavi topa praznost. Slama. Prah, ki se razsipa pri vsakem premiku in raznaša nemajhno, vibrajočo bolečino iz križa  v možgane. 
V praznino. V udih majhna, a pulzajoča utrujenost. 
Splošna slika kar sem. 
Sam.

Vosek na petkovo popoldne. 
Tako sam, da bi svojo samoto na debelo mazal na kruh.
Kruh pa leži, stoji, se sprehaja... bogve kje v času.
Moj kruh?

Izvoz v Francijo se bo razgubil v neki majhni, privlačni zakotni trgovinici Provanse. 
Ga bo kdo kupil? 
Vonjal ga bom v Savoje. 
 Požiral bom slino in si slikal užitek, kako mi večkrat prežvečen spodbuja tek in mi še vedno topel, nato in zato, v želodcu dela toploto. 
Daje mi energijo.

Diši in hkrati odddaja.

Ti  si moj kruh!

p.s.: pisanje ne odraža trenutne resničnosti. Beri - odlomek št.1

torek, 12. december 2017

Zabijam

Zabijam deske v prepih,
izločam zrjavele žeblje.

Diham ritem, spremljam vdih,
pazim prste in udarce,

še sreča,
da ni nobene megle.


sreda, 6. december 2017

Cajt

Pismo ejga, gledam gun fejsbuk...vsi so u hribh,en še smučajo al pa plezajo zravn, drug nek'j kopujejo,tret slikajo otroče al unuke, se sekirajo zarad polit'ke, pa nauš vrjeu da se en koplejo u morju, pa tko..., benti ejga... 

Sm se prašou ke pa kva sm sploh jest?

Zgeda da nimam glih tolk cajta al pa ga drgač, mrbit narobe, štekam?
Mrbit pa čist narobe furam?

Sej nism fouš. 

Da neb gdo mislu.


Mn pa da rajtngo.


Guno - OSEBNO!

petek, 1. december 2017

Botox

Včeraj je bila moja Bojana pri dermatologu. Ima (imela je) neke pike na nosu. Pa ne zaradi laži. Baje da je dedno. Tekoči dušik in... ni jih več.
Ampak.
Dermatologinja je opazila, da ima vkljub njeni mladosti, 57 let ji je namreč, po obrazu gubice. Ki bi jih za male pare ( beri 250.- do 400.- Eur na vsake 4 mesece ), "odstranila" - BOTOX!?

Ker  Bobo ve da so gubice gubice izpah preteklosti, dednosti, življenja in nenazadnje starosti, ker ve, da je z njimi naravna, in da jo jaz, njen zakoniti mož, ljubim prav tako, z gubicami, je rekla NE.

Ostala je NARAVNA, taka kot je, moja BojBo.

Kot je dejal moj pokojni prijatelj Tomaž Humar:

" ena streha u sten, ena guba na bab... vse se da, če vidš pa čutš lepoto!"

četrtek, 2. november 2017

Še živ.

...

in zdrav!

p.s.: znanstveno ni potrjeno, ampak komentiram občutke.

p.s.s.: zaradi preobremenitev zanemarjam tole stran, ki bo potem, enkrat,  spet zaživela.

Slika za slikoljubce:



Zmaj, kača in tjulenj

Nenavajeni istega prostora so nadvse razburjeni.

Jazt pa popolnoma miren,
aaaahhhh.



ponedeljek, 18. september 2017

Pacipresa - 2.del

Letos. 
Nekaj let  počitka, spoznavanja, pregovarjanja in  dela je drevesu dalo drugačno podobo. Še enkrat sva se podala v Belgijo, na Noelanders Trophy. 

feb.2017

Po razstavi jo čaka dvoletna pavza. Presajena v večjo posodo, razžičena, svobodna, razkuštrana.

sept.2017
Kaj bo povedala v prihodnosti?
Kako se bo širila, kako jo bom oblikoval, kaj bo...
BONSAJ - nikoli končano delo.

prvi del zgodbe:
 http://bonsajiblog.blogspot.si/2017/09/pacipresa-od-nekoc-do-danes-1del.html



nedelja, 10. september 2017

BONSAJ

BONSAJ

Kaj je BONSAJ?   

BONSAI v japonščini pomeni drevo v posodi (BON – posoda, SAI – drevo), ki je v primerjavi z drevesom iz narave proporcionalno pomanjšano, je njegova kopija. A ne samo to. Bonsajizem je UMETNOST, je sodelovanje z naravo, je meditacija. Poznati moramo zahteve rastline iz narave, biti  moramo vrtnarji, arhitekti in filozofi. Naš zaveznik je čas, ki se ga ne da prehiteti. Redke so bližnjice na poti ustvarjanja. Po njih včasih stopijo izkušeni gojitelji in mojstri, toda vedno s strahom, da bi se izgubili, da bi uničili življenje, drevo, idejo, smisel.

Kdaj je bonsaj vstopil v zgodovino človeštva se natančno ne ve. Očitno je le, da se je to zgodilo na Kitajskem pred 12. stoletjem in nato na Japonskem, kjer so v zadnjih stoletjih  to umetnost izoblikovali do največje popolnosti. Bonsaj posega celo v versko tradicijo  zen budizma. Močno je zakoreninjen v vzhodnjaških predstavah etičnega in lepotnega ideala. V začetku 20. stoletja, so Japonci začeli bonsaje izvažati, največje zanimanje za to umetnost pa v svetu prevladuje šele zadnjih petdeset let.



Dolga leta je prevladovalo napačno mišljenje, da so ta drevesca posebne vrste, ki jih je zelo težko gojiti. Evropske drevesne vrste lahko vzgajamo enako kot japonske ali tudi tropske. Oblikujemo jih v različne sloge, njihova velikost pa se giblje med 2 cm do 1m ali več. Zaradi raznolikosti rastlinskih vrst in posameznih rastlin, natančnih navodil oziroma meril vzgoje ni mogoče določiti. Vzornik nam je narava. Posnemamo rast dreves iz naravnih rastišč in upoštevamo simboličnost  treh točk, ki v zamišljenem obrisu  oblikujejo nepravilen trikotnik. Najnižja točka simbolizira zemljo, srednja človeka in najvišja nebo. Skušamo se približati razmerju 1:6 med debelino debla ter višino drevesa. Torej, 30 cm visok bonsaj naj bi imel deblo debelo vsaj 5 cm. Zelo pomembna je tudi oblika in razporeditev vidnih korenin – NEBARI, ki simbolizirajo trdnost in moč.

Bonsaj ni genetsko spremenjena rastlina, ni nikakršna posebna vrsta. Niti niso drevesa, ki jih obdržimo majhna na krut način. Tehnike v bonsajizmu niso nič bolj krute, kot so ostale tehnike vzgoje rastlin v vrtnarstvu. Lahko jih vzgojimo iz potaknjencev, iz dreves kupljenih v drevesnicah ali pa iz jamadorijev – dreves najdenih v naravi.
Najstarejši bonsaji  na japonskem so stari preko 600 let in imajo status državnega zaklada. Primerki, ki se prenašajo iz roda v rod so neprecenljive vrednosti.

Bonsaj je nekaj osebnega in striktnih pravil, ki bi si jih morali popolnoma držati, ni. Ne sme biti drago breme, temveč veselje, ki mu posvetite svoj čas, potrpežljivost, čut in spretnost.
Če vam ne gre vse tako, kot ste si zamislili, ne obupajte. Vsi mojstri so bili nekoč začetniki.
Pokličite ali obiščite nas, strokovno vam bomo svetovali in vam  pomagali rešiti težave pri vzgoji, oblikovanju, vzdrževanju, presajanju in tehnikah.

Bonsaj torej ni le drevo v posodi. Drevo je živo, mora delati z vami. Leroj Fudži pravi: 

»Učite se od svojih dreves, so vaš odraz!«