Razmišljam zeleno
Takole je v glavi prostor namenjen le razmišljanju. Roke delajo skozi oči in srce, same.
Na svojem mestu:
Jure Robič se je vrnil iz amerike. Tretjič je zmagal Raam, le enkrat je zaradi bolezni odstopil. Seveda sem zato poln Aljaske. Težko primerjam, pravzaprav nemogoče, ampak sanjava podobne sanje, le drugačnega pomena so. Moje niso bile nikoli zmagovalne. Pomembna mi je bila le pot, ki mi je dala več kot zmaga. A poti, kakorkoli obrnem, nisem končal. Odsanjal sem svoje mrzle, ledene sanje.
Sem jih res? Ruth pravi da ve, da grem spet. Seveda, spi poleg mene in spi v meni. Ona čuti. Ne čuti pa dni, ko mi ledene kocke mozaika želja padajo iz rok. Občutek imam, da se odrekam samemu sebi. Je to prav? Če pomislim na finančno in poslovno plat, je. Če pomislim na osebno, ne.
Koliko egoista je v meni?
Razmišljam belo
Ni komentarjev:
Objavite komentar