Zeleno menjam za oranžno.
Obdobja prehajajo v obdobja. Notranji impulzi, zatrti z ustaljenim spomladanskim urnikom, se prebujajo. Karma ne popušča. Opozarja na izvir, iz katerega črpam energijo za naprej. Čas je za inserte, ki izpolnjujejo, držijo bit na nivoju.
Z iskanji sem prenehal. Poznam načine polnjena. Zame so nujni. Če se jim odrečem, se odrekam sebi. Je potem vredno jutranje vstajanje?
Vztrajnost in adrenalin sta temelja na katerih stojim, s katerih občasno padem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar