Oni dan sem se vračal domov. Naložen kombi in naložena glava z očmi v promet in mislijo na izmet. Iskal sem vozel. Mogoče nož. Da se odvežem, da postnem strgan pes. Špaga je bila videti že tako ohlapna, prosta, pa ne. O ne...
Ko z nogo do fula prehitim motorista. Klasika št.2. Petdesetletnika z dolgimi, a redkimi lasmi izpod odprte čelade, kozji fiks, usnje in 100 na uro. Na avtocesti je možakar užival svobodo. Videl sem njegov nasmeh, videl sem kako je srečen.
Nakar sem začutil špago. Pribito od znotraj. Vidno le meni. Ali pač ne.
In opazil sem, da je krajša od motoristove. Poteka drugače, njeni vozli so smiselni.
Ne obsojam. A niti ne razumem ga. Ostarelega hipija, namreč. Ga spolh ne poskušam razumet.
Dal mi je, kar sem potreboval, kar potrebujem. Ob enem samem prehitevanju.
Na dolgi cesti domov.
3 komentarji:
"Pravo življenje se šele začne, ko naredimo prostor skrivnosti drugega."
(A. Rebula)
p.s.
Se niti ne rabi razumet. Je dovolj zgolj pustit, da odzveni v nas ...
p.p.s
Vidiš, nekaj podobnega se je dogajalo v meni, ko sem v nedeljo skoraj cel dan (po prežurani noči, kar pomeni spanja bore malo :))po službeni dolžnosti rabila biti poleg z nekaj več kot 3000 pevci na pevskem taboru. Starejša populacija, razmetani s cele Slovenije, zgubani obrazi, z zgodbani za sabo, leska v očeh in radosti kljub letom pa toliko, da je zasijalo globoko globoko ...
lp,
Lidija
Pa saj niso vse špage slabe, niti vozli. Jaz imam v sebi celo več špag, ene bolj zategnejo kot druge pa je v bistvu tako prav. Ena tesna me povezuje z Jakobom, druga s Tomažem, potem so tu še prijatelji...kako vesela sem včasih teh vezi, kako veliko dajo... Pomembna je svoboda v glavi.
Trenitno pa še glava ni prav svobodna, ne moja in ne od Jakoba. Napadla jo je golazen. Še dobro, da imajo šampone v lekarni :)
Postani motorist, pa boš namesto špag nosil verige, ki so simbol prostosti. Z njimi se okitiš, špaga pa ima drugo asociacijo.
Objavite komentar