Čudovita fotografija! Tvoja? V knjigi Polovica rumenega sonca sem prebrala dobro misel o odpuščanju:"...Ne razumi to, kot da odpuščaš njemu(njej, njim...). Razumi to, kot dopuščanje sami sebi biti srečen. Kaj bomo počeli z bridkostjo, ki smo si jo izbrali? Bomo jedli bridkost?" Mogoče je ravno v odpuščanju bistvo celjenja globokih ran. Pustiti stvari za sabo, kakšno olajšanje. Nekateri pravijo, odpustim lahko, pozabiti ne morem, toda dokler se obremenjuješ s spomini je odpuščanje daleč. Tako jaz razmišljam. Vendar bi na splošno veliko ljudi raje umrlo, kot odpustilo, tako tažko je to. Lep dan!
Asociacija na počutja.
2 komentarja:
Čudovita fotografija! Tvoja?
V knjigi Polovica rumenega sonca sem prebrala dobro misel o odpuščanju:"...Ne razumi to, kot da odpuščaš njemu(njej, njim...). Razumi to, kot dopuščanje sami sebi biti srečen. Kaj bomo počeli z bridkostjo, ki smo si jo izbrali? Bomo jedli bridkost?"
Mogoče je ravno v odpuščanju bistvo celjenja globokih ran. Pustiti stvari za sabo, kakšno olajšanje. Nekateri pravijo, odpustim lahko, pozabiti ne morem, toda dokler se obremenjuješ s spomini je odpuščanje daleč. Tako jaz razmišljam. Vendar bi na splošno veliko ljudi raje umrlo, kot odpustilo, tako tažko je to.
Lep dan!
filozof na kolesu in knjižni molj.
A ja, asociacija? - za dezjem vedno posije sonce
Objavite komentar