sreda, 8. junij 2011

Oj le naprej, dokler je še vetra kej...

Samovoljno sem zapustil sistem. Vržen vanj, brez moje vednosti, brez strinjanja, brez pomena, brez veze.
Sistem zavezanih oči in upanja, da naslednj udarec ne bo tako močan, tako natančno odmerjen, da se ne poberem več. Tablete pomagajo. Ampak tablete so hudič, ki maha s stranskimi učinki.
Samovoljno sem odvrgel bolezen. In počutim se dobro.
"Mnogo bolje nego prije rata!"
Upam le, da je bila moč, šibka lastnost, dovolj kvalitetna, uspešna, izražena v metu. V metu proč, dovolj daleč proč.
Zato, pa ne samo zato, se sedaj vrtim v drugo stran.

1 komentar:

Lidija pravi ...

ko berem tele tvoje misli, Raje, zavibrira včas čist preveč...
vsi s(m)o v sistemu, tko al drgač, spoznavam samo z leti, da je čar Bivanja v tem, da Sem, Tu in Sedaj...
kolikor mi pač uspeva, enkrat več, drugič manj...

bodi dobro

lidija