ABRAHAM, ham, ham...

Smo šli na morje,
da bi ujeli nekaj rib.
Ni blo rib, smo hotli pomfri,
ni blo pomfrija,
smo pili pir...

Tako. Zgodba za objavo je predolga. In ni za objavo.
Kot sem rekel, imel smo se blazn fajn!
Ko bom 100, gremo pa plezat!

Kratka zgodba o štirih možeh in kili lignjev

PETEK
V Biograd smo prišli džast in tajm. Pa se je Davorju vseeno mudilo. Davor je ribič, mi smo pa delavci. Njegov urnik se je včasih podrl, ne zaradi nas. Bil je malo siten. Mi pa ne. Prav fino smo se zajebaval.

Slika za Ruth (in ostale romantike)

Evo nas ribe. Pazite se!

Ko pade mrak, je čas za akcijo...

opazovanje...

in lov!

Ko pade noč, je treba uporabit lampe. Če delajo seveda.

Matej se je specializiral na parangale.

Rok je bil glavni mehanik. No, tudi za lignje je bil strah in trepet. Što to radi ovaj ludi Slovenac.

Potem so zbežali v noč. Lignji namreč. Mi pa na večerjo.

Sami stari mački. Eden še posebno!

SOBOTA

Po kavici (in šnopčku) gremo gledat kaj je v mrežah. Prejšnji večer vrženih.

Nič?

"dat ču vam ja NIČ..." vrag je odnia šalu!

".. jao, jao, nemoj Davore!! Saj je..."

Ja res, ampak ni da bi govoril. Večinoma trava. Ampak neuporabna. Škoda. Nič ne de. Gremo na zajtrk, popoldan in zvečer bo bolje!

"...a veš kolk rib mora bit tamle..."

Pa je šel Boštjan pogledat.

..." noro, kakšni komadi :)

"... jest tud hočem ribo!"

"...ma kakšno ribo! Zate je Morsko jaje!!!"

Baje je to redka specialiteta. Je se surovo. In je specialno ogabnega okusa. Bljah!

Bomo mi scmarli nekaj boljšega!

Mnogo okusnejšega.

Mehaničar pa medtem ureja, popravlja, potrebno za nočni lov.

Niso glih batine, so pa slastne.

In počasi gremo na morje.

Matej se vrže vezat vabe, Boštjan na palubi meditira, Rok gleda morje, Raje šofira. Nobene zgoraj slikane nisem zadel.

Pa začnimo...

...čas za lignje

Najprej je od sramu, da ga je ujel vajenec, pa še Slovenac povrhu, rdeč, potem postane bel. Najboljš zgleda pa pečen!

Rok, a je kej?

Matej "vadi" parangale, Davor komaj sproti snema ribe. Šala.

Nekaj pa le!

Ko smo prižgali luč, pa v morje smo jo potopili, so se lignji razbežali. Čeprav teorija govori drugače. Mogoče so videli naše face? Nikoli ne bomo vedeli.

NEDELJA

Pokanje in domov.

Lačni nismo bili, žejni tudi ne. In bilo je veselo. Kar je v bistvu bistveno.