Bukovna

Gregu sem že v Belgiji obljubil, da greva skupaj lovit bukve. Zanj prvi koraki v svet jamadorija, zame fajn družba in pomoč. Delo je tako lažje(vsaj zame :)), in opravljeno hitreje.

Ker je bil plac, beri najdišče, že vnaprej določen in poln pravih lepotic, sva s šolo izkopavanja zaključila dokaj hitro. Sledilo je še presajanje.

Najprej priprava potrebnega materiala - primerne posode, substrat, priprava delovnega mesta
in na delo. Ker sem bil pri priparavi malo pozabljiv, je pomočnik naredil nekaj dodatnih sprehodov ( Grega oprosti, ampak bilo je namerno) in ker naju je med delom prišel kontrolirat inštruktor Aleš z nadinštruktorjem Katarino, sva končala tik pred nočjo.
Takole. Najprej Gregove:

Pa še moje:

Reformacija

Država in nekaj državljanov je praznovalo. Večina je tako kot vsako leto pedenala grobove. Jutri morajo biti šik, potem pa...In zvečer je iz amerike prišla noč čarovnic. Ker rad pomagam ljudem, ker sem privatnik in ker smo v kapitalizmu, je treba potrebam ljudi zadostiti. Kljub državnemu prazniku se je zaloga krizantem, okrasnega peska, sveč in buč iz ure v uro praznila.

Na čase sem prosil Pio za pomoč. Ljudem se namreč mudi! Seveda pa so bile tudi luknje, ki sva jih vsak po svoje flikala. Pia je (po atiju, jasno) umetnica. Ustvarjala je šopke. Za dušo in za
Ruth, ki je od jutra do noči delala na vrtovih in grobovih http://www.misti.si/ruth/blog.html Lola je opazovala dogajnja.

Moje krpanje lukenj, čakanja na kupce, je bilo posvečenu malemu borovčku. Pinus mugo - darilo kolega Aleša. Kljub svoji majhnosti in mladosti ima nekaj v sebi.

Odstranil sem mu odvečne iglice ( s škarjami), da bodo speči brsti drugo leto nemoteno zapolnili praznine in mu porezal nekaj vej. Na koncu pa seveda kiparsko oblikovanje. Pustimo času čas.

Pred
PoZadaj
Z vrha
Posoda je Aleševe izdelave. Odlična, a jo bom spomladi zamenjal za neglazirano.

In ta malček, zanimivo, ni več naprodaj.

Skrivenčena pričakovanja

Pogled na deževen dan. V hribih pa že spet sneg. Posode upanja. Skrivenčena pričakovanja.

Oprimki

Ko pride v glavo stanje, ki zgleda takole:
iščem oprimke v prihodnosti. Take čisto majhne, ali malo večje...



So. Še več, veliko več jih je. Na srečo.

Kot odtrgan pes...

Zapostavljeni Jaz je zbežal. Veriga in vreme sta bila prešibka. Vsako leto sem ob prvem snegu v gorah zviznu tja gor in spustil otroka na plano. Sneg je moj medij.
Letos pa...delo, natrgane vezi v gležnju, dež, čas ki ga ni, leta??? Ma ja, izgovori. Danes je Egon dobil svoje.

Ko pa sem že v hribih, pa nedelja je, pa...tud tu ne morem iz svoje kože.



Aleš in Miha! Sej vem kaj zdej mislita. Še vedno velja!

kot Bauhaus, na primer

Takole. Sobni, notranji"bonsaji" so preurejeni in pripravljeni na odhod v Vaša stanovanja. Prijatelj mi je dejal, da sem jih zrihtal skoraj tako kot jih imajo v Bauhausu!


Če pa daste kaj na prihajajoče praznike pa imam tudi krizanteme

in buče za čarovnice. Ajd čao!

op.p.: to nisem jest. Niti kdo drug. Podobnost je zgolj naključna.

Petek

Sedenje za računalnikom, med številkami do teme je pogojevalo ravnovesje. Glih tolk, da bodo mogoče sanje iz binarne oblike prešle v tridemenzionalno.
Po pol ure je neugleden Ficus retusa, kao bonsaj , dobil nov videz. Pustil mi je kanček zadovoljstva. Tudi iz takega materiala se da naredit očem prijetnejše bitje. Leseno življenje. Lahko noč! Polna luna, če še ne veste.