Dobro jutro zaspanci

Pozna jutranja prebujanja so mogoče prijetna. Vendar zamudili ste najlepši del dneva. Kar se tiče narave, mislim.

Takole se je začelo

Preostanek dneva je lahko za vas še lepši. Odvisno od vas.

Carpinus laxiflora

In še gaber. Japonski. Jesen ga boža z rdečo roko.

Takole je pa zgledal poleti.

Ulmus parviflora

Korak naprej k fotografiranju bonsajev. Pinki hvala. Ozadje in zaslonke štimajo. Zdaj pa seveda manjka še mizica. In vaja.
Takole zaenkrat:

neobdelana fotka

računalniško popravilo

Takole pa od zadnjič:

Celtis sinensis - jesenska

Pred nekaj tedni se je takole šopiril v vsej svoji bujnosti:
Nižje temperetaure mu barvajo listje v rumeno. Rumeno v vseh odtenkih.

Če bo danes sonce, se bom potrudil s slikanjem. Pinki mi je poklonil novo ozadje in me podučil o malih fintah fotografiranja bonsajev.

Na žalost je platno za tega velikana premajhno. Neuspel poskus.

Detajli:

Pa še ideja za spomladi, oblika krošnje in posode:

bo bolje kot sedaj:

Bukovna

Gregu sem že v Belgiji obljubil, da greva skupaj lovit bukve. Zanj prvi koraki v svet jamadorija, zame fajn družba in pomoč. Delo je tako lažje(vsaj zame :)), in opravljeno hitreje.

Ker je bil plac, beri najdišče, že vnaprej določen in poln pravih lepotic, sva s šolo izkopavanja zaključila dokaj hitro. Sledilo je še presajanje.

Najprej priprava potrebnega materiala - primerne posode, substrat, priprava delovnega mesta
in na delo. Ker sem bil pri priparavi malo pozabljiv, je pomočnik naredil nekaj dodatnih sprehodov ( Grega oprosti, ampak bilo je namerno) in ker naju je med delom prišel kontrolirat inštruktor Aleš z nadinštruktorjem Katarino, sva končala tik pred nočjo.
Takole. Najprej Gregove:

Pa še moje:

Reformacija

Država in nekaj državljanov je praznovalo. Večina je tako kot vsako leto pedenala grobove. Jutri morajo biti šik, potem pa...In zvečer je iz amerike prišla noč čarovnic. Ker rad pomagam ljudem, ker sem privatnik in ker smo v kapitalizmu, je treba potrebam ljudi zadostiti. Kljub državnemu prazniku se je zaloga krizantem, okrasnega peska, sveč in buč iz ure v uro praznila.

Na čase sem prosil Pio za pomoč. Ljudem se namreč mudi! Seveda pa so bile tudi luknje, ki sva jih vsak po svoje flikala. Pia je (po atiju, jasno) umetnica. Ustvarjala je šopke. Za dušo in za
Ruth, ki je od jutra do noči delala na vrtovih in grobovih http://www.misti.si/ruth/blog.html Lola je opazovala dogajnja.

Moje krpanje lukenj, čakanja na kupce, je bilo posvečenu malemu borovčku. Pinus mugo - darilo kolega Aleša. Kljub svoji majhnosti in mladosti ima nekaj v sebi.

Odstranil sem mu odvečne iglice ( s škarjami), da bodo speči brsti drugo leto nemoteno zapolnili praznine in mu porezal nekaj vej. Na koncu pa seveda kiparsko oblikovanje. Pustimo času čas.

Pred
PoZadaj
Z vrha
Posoda je Aleševe izdelave. Odlična, a jo bom spomladi zamenjal za neglazirano.

In ta malček, zanimivo, ni več naprodaj.