Začetna opazovanja
 JanezPoleg dela in učenja je takle dan prav zabaven. Je pa tud brez veze. Preden zaspiš, se ti pod vekami še vedno prepletajo žice, veje, suh les...namesto da bi...khm, bral knjigo, na primer.
 Janez
 Poletje in jesen - gnojenje, sončenje, vršičkanje
Opazovanja, razmišljanje. Intucijo bo potrebno počasi udejanjiti. Z borom ter idejo sem odšel v Brixen. Kunio je idejo potrdil in Hasss...porezal tretjino vej. Ob razlagi zakaj, seveda. To je bilo vse. 
 Pretežka krošnja in čudno deblo.
 Deblo isto, a pogled z drugega zornega kota daje upanje.
 Krvava sredica v obliki vulkana se napenja. Išče razpoke (joj kolk jih je!?), hoče ven. Na pot. Kot vsako leto se hoče razliti tja na sever, se hladiti v snegu Aljaske in se za nedoločen čas na koncu umiriti. Pa ne bo šlo. Ovoj je trd, čeprav porozen. 
 Dim in kratki izbuhi tja do pomladi, potem se bo dogajanje zadušilo samo od sebe. Do naslenje zime .
 Zlom prenasičenosti povzroči grozen hrup. Pok, ki para dušo skozi ušesa. Potem nastane mir. Tišina. Noč. Zima. Nevarna nedolžnost vabi ljubimca na svoje prsi. Zasesati se v belino, trzajoč, z aktivno željo doživeti orgazem duha. Filozofične misli povzročajo plivkanje počutja, kot morje, pljusk, pljusk, pljusk, čez kamne in pesek, neke (lahko zapuščene) obale.