Po nekaj mesecih sem le obiskal Janeza, starega mačka po stažu (no, pa po letih nas kolege tudi prekaša). Ogeldala sva si zbirko bonsajev in prebonsajev. Ne najdeš ravno dosti dreves, vzgojenih iz semena ali potaknjencev. Čas in potrpljenje. Zrastejo. Seveda, seveda. Vsi razumemo, vsi bi lahko o tem filozofirali. Ampak, ko je je Janez sejal, so nekateri še z lopatkami brskali po peskovnikih.
Pravega bonsajista najdeš pri delu. 
Vsakdo ima drugačen pogled na bonsajizem. Janez ima svojega, drugačnega od mnogih. In on je s tem zadovoljen. No, ne čisto. Ker potem ne bi napredoval. Ima svojo pot. In to šteje. Zadovoljiti sebe.
Cotoneastri iz potaknjencev:
Bukev jamadori:
Javorji čakajo na posde:
Ni komentarjev:
Objavite komentar