Nazaj v sedaj

Malo več kot en teden je od tega, ko so mi tule misli uhajale k bonsajem. Se vidi zakaj.
Nato so se stvari obrnile. V smer domov.
In doma?
Tu mač. Potreben postopnega infiltriranja sem se že prvi dan usedel v kombi in gas na Nizozemsko. Lodder, moj dobavitelj bonsajev in vsega v zvezi z njimi, je imel v soboto in nedeljo dan odprtih vrat. Tudi zame. 12 ur urejanja misli za volanom z malo spanja in bil sem tam. Neverjetno, kako hitro mine 1200 km v avtu. 500 na smučeh pa...
Vse je bilo v stilu in bilo je kaj videti.

Neverjetna izbira. Cene pa za tisto pravo tudi.

Nekaj od videnega je vseeno našlo protor v kombiju. Posode, orodje, bonsaji...občutki.
Najboljši suiseki, kar sem jih videl kdajkoli:
V soboto je bil gost Sandro Segneri. Obdeloval je brin. Dokazal je, da je mojster.
Pet ur ogledov in nabave je bilo dovolj. Mogoče za stanje tistega dne celo preveč. Zato sem jo mahnil domov. Še dodaten bonus sklepov in ugotovitev. Na koncu pa v Taueren tunelu kreš. Tik pred menoj. Think!

Polnoč sem vseeno dočakal v objemu moje ljube.

Potem je bila nedelja. Dan kristalnih misli. Preveč sebičen. Kako ubiti žival v sebi?

Noči so še zmeraj bele. Roku pomagam na poti k cilju. Kako živo, kako resnično.

In kaj je res?

In kaj ne?