Krčevito se oklepam časovnih postavitev v kepo dela, kotrkljajočo čez ovire majskih dni. Sovražim pomlad! Sovražim poletje! In ne maram jeseni. Ljubim tišino in dih zime.
Rad imam Jazz. Tudi.
Pomlad - stresna soočenja z ljudmi, stalnimi in odhajajočimi - omejena za svobodo. Čisti materializem, v katerega sploh ne verjamem, ga ne maram, ne dojemam, sprejemam, a vseeno, nabit na vrata kleti posojil, dnevno navidezno poosebljam.
(slavisti oprostite)
(bankirji, dacarji, stranke, delavci - tudi)
Meseci posuti s cvetnim prahom, ki ubija.
Poletje - vročina se zajeda v pore lastne biti. Ubija voljo in pije moč. Voda, morje....bljah!
Jesen - vsaj barve kričijo iz vlažne sivine.
Zima? (priporočam nekaj klikov nazaj)
Maj, mesec ljubezni, v katero še vedno verjamem.
Brez nje bi ne bil senca, kaj šele odsev, tega, kar skušam biti jutri.
Solo za dušo. Slike niso moje. Pia pač.
Izgubljena v Londonu? Izgubljen v vsakdanu!?
1 komentar:
Ej,
tole si pa presneto dobro napisal. Bi lohk že drugič ta teden rekla, da moški presenečate :).
Oni dan mi je Damjan s prekmurskega konca napisal, da "pokrajina v vsakem letnem času ponudi kaj
novega, drugačnega, enkratnega, neponovljivega! In na nas je, da to odkrijemo in v ponujenem
čimbolj uživamo. Potem je cilj izpolnjen..."
Pismu, tud sama že cel dopoldan gledam razsuto pisalno mizo (po celotedenskem delu na terenu) in ne vem, kje naj se lotim birokratskih zadev ... In namest, da začnem pisat potne naloge, račune, odgovarjat na mejle in pošiljat ponudbe, grem firbcat na Ruthin blog in njene londonske fotke in ...
Je težko preklapljat, verjamem. Ampak sej veš - bit TUKAJ in SEDAJ, sprejet točno ta trenutek, ne bežat nazaj al pa naprej - JE prava pravcata umetnost ...
Pozdrav, Lidija
Objavite komentar