sobota, 6. september 2008

Bonsajisti v zraku!

Ko me je Jemčev Blaž poklical, da gre skočit v tandemu, se se odločil, da grem zraven. Ni lepšega, kot videti prijatelja, ko mu v letalu oči lezejo iz jamic in ko pred padcem v globino spusti kisel nasmeh...
A glej ga zlomka, Blaž je bil čisto kul. Je pa res, da je potem v petih minutah s pretvezo, da pelje ženo in otroka na Bled na kremšnite, zapustil mesto adrenalina in tresoč se popil mrzlo pivo. Extrem vedno udari malo z zamudo. Direktno!
Ko so se z Bleda ustavili pri meni, je bil nasmeh že pristen in...seveda, on bi še!
Ne edini, Blaž! Pa poj nastane dilema: a skakat a za ta denar kupit bonsaj? :)

Jaz pa sem spet letel. Skozi oblake, skozi veter, skozi prostor in čas, spet vase! Tale slika malo laže. Glava paše na tisto telo v ozadju. Bistvo je, da se vidi sreča. Aneda?
p.s.: na koncu, ob hudo navitem pristanku sem se zrolal. Ne prav't naokol'!