Pohod v novo leto

Od silne družine nama je ostal le Dik. Otroci že praznujejo po svoje - THINK!

Lidija in Jože grejeta nastajajoče gnezdo. Toplota in toplina, ne pa porcelan in frak, to je pomembno. Zakaj bi bil za novo leto drugačen? Zakaj sploh kdaj? Smo nazdrav'l!

Jože celi žulje od zadnje ture. Zato sva šla brez njiju, le z Dikom, smer Brda, 2009 m nad morjem, smer leto 2009.Pričakovala sva, da na vrhu ne bomo sami. Pa se na srečo množica rajši zapija v kočah.
Jasno nebo in mraz ob občasnem pokanju z doline, škripanje snega, utrip srca, pravljična zima...ma ne zamenjam! Uro in pol tempa, za naju spodobnega, in ob pol polnoči smo bili na vrhu. Mraz izrazitejši, veter pa je Dika in Ruth skušal pomesti v dolino. Smo malo nižje, v zavetju, slovesno večerjali čokolado z vrtnicami, čaj....ob polnoči pa na vrh, na 2009 v 2009!Dolina je vztrepetala v pokanju in barvah. Koliko ognjemetov smo videli tja do Ljubljane...pojma nimam.
Ampak bilo je za Ruth romantično, zame pisano, za Dika mirneje.
Ko so se bliski umirili, smo jo rajsnili nazaj. Letošnje bande so obilne.

Lidija je naredila tapravo joto. Mmmmm, kako diši, kako paše!

Dobro jutro! Svet danes ni nič drugačen. V veliki meri je tak, kot ga narediš, vidiš sam.