Med pakiranjem vedno pretežkega nahrbtnika sva slučajno med množico pešakov "trofla" na Igorja, ki je imel podobne načrte kot midva - čez Konjski preval na Velo polje, nato čez Hribarice na Kanjavec.
Pa smo šli. Tuleč od užitka. Super sneg, super vreme, super panorama, super družba.
Ejga, moja žena ga kr žge! Lahko bi reku -'ma jajca. Jasno, to se samo tako reče.
Konjski preval, malo desno, skoraj navpično navzdol proti Velemu polju.
Se že vidi smer povišanega utripa.
Tako odlične razmere v naših gorah ponavadi nastopijo bolj proti pomladi.
Nevarnost plazov je res minimalna.
Pod vrhom Kanjavca smo poduškali še z dvema Kranjčanoma.
Eh ja, ljubezen na 2568 m ... do Ruth, do hribov, do zime, do smučanja!
Štiri ure s Kredarice, počitek na vrhu - in čaka naju še štiri ure do Krme.
Področje je ravno prav odmaknjeno.Zato se nedoložnost beline, ki jo rezkoma previjugaš, najde z lahkoto.
Spet na Velem polju.
Še zadnji vzpon na Bohinjska vratca.
What to say? Problemi takole VEDNO ostanejo v dolini.
Ni komentarjev:
Objavite komentar