Nisem prilagojen. Morje, vročina, skupek zabuhlih turistov...ne morem.
Obljubil sem tri, zdržal dva dni. Bolj kot bolečina, dejstva, da v teh krajih, zapleten v brezdelje turizma, nimam svojega prostora, miru, so me pognali nazaj. Povrhu že danes čutim plimo, ki jo dviga skoraj polna luna...bolje biti sam.
Ruth razume. Jaz tudi njo, ki ji sončni zahodi in vročina rišejo drugačne podobe v živčne končiče.
En teden ponovnih spoznanj je več kot dovolj za spoznanje, da sem še vedno isti, za spoznanje bogatejši.
Žnj.
In danes znam biti zatežen.
Go away!
2 komentarja:
pozdrav, ne sodi ravno pod komentar tega posta, vendar vseeno. relativno redno spremljam vaše in ruthine poste, njenega imam itak pod "kaj berem" na vašem sem spremljevalec. upam, da je to ok?
v vednost, čigavi neznanci se sprehajajo po objavah..
lp in hvala za zanimivo branje, grem zdej away :)
seveda je OK, če ti le paše. Mislim, zanimivo branje.
lp
Raje
Objavite komentar