V čisto novo leto

Mežakla. Gola, puščobna, brez privdiha praznikov.

Dokler ga nismo upihnili.

Štala. Mrzla peč in nizek pritisk...Novoletni dim je polnil sobo namesto neba. Ruth je obupavala, jaz sem vztrajal...

Ko sta prišla Erika in Rok je potegnilo. Slab začetek dobro nadaljevanje. Se ne damo. Dim smo splaknili.

Malo pomandžarali...vmes čekirali kaj nam želijo prijatelji... in se ugvantali za praznovanje.

Na novoletni hrib. Spet Brda. Na 2009 v 2010. Ker ga 2010 nimamo. Ker je gora. Kjer je sneg

in polna luna. Skupaj.

Luna se je počasi zgubila v vedno močnejšem sneženju. Pravljica!

Mi smo užival...

...se potili

...preoblekli

...čekirali polnoč.Šampanjec. Zamaški niso več to, kar so nekoč bili...

Se ne damo. Že tako dobro voljo (in žejo) smo podkrepili. Slavnostno, Času, kraju ravno ne, primerno. Na zdravje, srečo, prijatelje...

Erika se je odela v rdečico.
Se mamo radi!

O kako lepo, kako fajn...
Ura, pohod, vino, hrana = prijetna utrujenost

Smo šli spat. Mene notranja ura ni zapustila. Ostali se niso dali.Zunaj se je luna spravljala spat.
Kansneje. Zadnji dan za kavo. Do Aljaske se tej razvadi odpovem. Ker drugače v dolgih nočeh utrujenosti, kofenski tableti ne delujejo.

Na sarmo pa k Lidiji in Jožetu.
Ja, tkole je blo. Čisto tako, kot smo si želeli. Ste nam želeli.