četrtek, 19. avgust 2010

Krik

Fonetično gledano je bil krik popoln. Tudi s psihološkega vidika bi mu z lahkoto prilimal desetko. Slišnost je bila enkratna, trajanje tudi primerno. Ne prekratek, ne predolg. Bistvena, najbolj fascinirajoča, pa je bila njegova pristnost. Da ti stopijo vse dlake, tudi tiste pobrite, pokonci.
Skratka, popoln krik.
Naravnost iz srca.

Ni komentarjev: