Roland, Matej, Tomaž, Janez, Raje
Tomaž, Tomaž, Nik, Vid, Valter, Jan, Modri
Ki smo se odločili, ker hočemo.Vsak zase, vsak po svoje, za eno. Za dušo. Za pomen.
In s Tomažem greva dalje. Ne za to, da bova korak pred drugimi. Ker imava vizijo, sicer vsak svojo, ki jo udejanjava v Tori. Veva kaj, sploh zakaj. Jutri bova odpeketala v Bologno k Saviniju. Vroče železo bomo skovali v obliko, ki bo jasna, definirana in trdna. Sindikatilasti bi rekli pogajanja, midva pogovor.
In še več. Po Kobayashiju mi je bilo jasno kaj potrebujem. Odločen sem bil, enkrat pač, oditi na Japonsko. Pa bom pozimi (in poleti če bo treba) deželo vzhajajočega sonca zamenjal, etapno, z bližjo Italijo. Enricu zaupam. In on meni. On zna, jaz vem kaj hočem. Ne, da bi bil napihnjeni mojster. Samo pomoč rabim. Čisto osebno.
In Tomaž. Pravi da tudi.
Država pravi, da je treba investirat v znanje. Pa dajmo.
Brez evropske pomoči. Kakšna provizija pri jamadorijih, pa bomo vsi zadovoljni.
Tale,za začetek, je že v kombiju.Verjamem. Zato, samo zato, grem, greva, v projekt prihodnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar