V zhodi

Razmišljam o sončnih vzhodih. Bolj o trenutku dne, ki je pikica časa, ki večini, čeprav ne razumem zakaj (razmislek sledi v nadaljevanju), pomeni začetek dneva. Ne polnoč, ko se nov dan po vseh pravilih začne, ne trenutek čez, ko se dan začne za picajzle, ampak, ko se brez borbe (če bi bil romantik, bi napisal drugače), noč prevesi v temo, ta pa se utrujena preda dnevu. :)

Pa res?

Svetlobi, bolje. Dan pomeni seštevek ur, vseh štiriindvajsetih, dan pomeni svetlobo. Ta pa je različna. Hudo različna. Podobno, kot smo si različni človeki.

Svetloba se, to je defakto, začne s sončnim v zhodom (vzhodom, za Vas ki se razburjate), z zaznavanjem rasti luxov na luxometrih, s pripravo večine spečih na konec sanj, na padec na trda, za nekatere tudi mehka, tla, se začne prej na v zhodu (kar je spet jebica znanstvena, ker zemlja je približno okrogla), z nekaterimi nespečimi, sem hotel v bistvu povedat, ki jo gledamo, svetlobo namreč, in ji določimo bistvo, BIT, za dan, ki prihaja, (dolg stavek, mogoče nepravilen - kaj pa je sploh pravilen stavek?), oziroma jo, večina namreč, prespijo.
Na kratko, z jutrom se dan začne. Vse prej napisano pa o tem, kdaj se začne jutro.

Prespite.

Pre spite. Ker je zjutraj spati tako dobro...

Fejst,
fajn!

Sem pa jaz (govorim o jazu z malo začetnico) drugačne sorte. Prespim prevešanje dneva v noč, milino padca sonca v morje (ki ga ne maram, morja namreč (niti padca-ev nasplOH), kot sem že parkrat povedal), stresa drugega večernega dnevnika (ali po imenu kaj podobnega), plitkost gasilskih veselic, metanje oči za, v soparnih večerih tako privlačnimi ( pa ne v večini), ženskimi obrisi ( beri: mesto, morje in ostali placi, ki me ne potegnejo (ženski čari pač)...),  skratka zaspim.
Vso romantiko tega sveta.

Ker pa nisem romantik, mi dol visi ( čemur zjutraj ni vedno tako (nima nobene zveze z romantiko)), in je baje normalno. Samo ne spodobi se pisat o tem.

No, tehle nekaj parov slikc, digitalnih fotografij, prikazuje PRIBLIŽNO kaj zamujate. Večina Vas. Zaspancev, drugačnega bioritma junakov.
Je pa klik trenutka, če ti že uspe odlimat učke za časa v zhoda, od tega kje, če sploh, podobne trenutke vidiš, kako jih opazuješ, in naj naj, če jih - ČUTITššššššššššššššššššššš.

Hm, toliko zamotanih, slovnično zakompleksanih, nepravilnih, stavkov, samo zaradi sončnega v zhoda.

P.s.: sedajle je zunaj ene 35 stopinj celzijevih.
Če pa je pa tu kaj romantike...????


(oziroma BITI?)