Lažnive zvezde

Takole, med višjim in visokim pulzom, poslušam glasbo. In razmišljam.
I-pod in ego si izmenjujeta mnenja. Jebeta se v glavo in ne poslušata.
Drug drugega.
Če bi bil obremenjen s politiko, ta je baje najpomembnejša ta trenutek, a ne?, bi moral nekatere komade na Levo ali Desno izločit. Ob poslušanju, ob teku.
Rekel bi si - kako moreš?, pa taka faca si bil... pa tko naprej... preklopil bi naprej.
Ampak, obremenjen s pulzom, ne s politiko, s časom, ki je mejnik mojega ( ne boš verjel, tudi tvojega) obstoja, me barve od rdeče do bele,oranžne in rumene modre, i tako dalje, sploh ne zanimajo. Samo
B E S E D E!
Samo sporočila.
Ki jih po nekaj urah v breg, po out of "real" word, dojameš.
Vzameš. Ali izpljuneš.
Odvisno od dotika.
Ne od tega, kako si dojel Tv dnevnik in naslednjega dne pogovore.
Nestoječ na piki obremenjenosti.

LAŽNIVE ZVEZDE

Lažnive zvezde - prazne svetle pike; pobegnejo na črni nočni svod, človek pa obstojiš osupel spod, zazrt v obraz odsotnosti velike. Lažnive zvezde - sanj vsakdanji kruh, kako so daleč in nedosegljive, a vendar kdor je živ, od njih je živel in jih pozna podelane od muh. Lažnive zvezde - setev so prekleta; kdor jih je na prihodnjo pot sejal, kolne plevel, ki obenj se zapleta, in v zvezde rjove, ranjena žival. In vendar v temnih mlajevih nočeh pogled jih žejen po obnebju išče; in če se zaiskri otroški smeh, se reče: kakor bistrih zvezd prgišče Zoran Predin P.s.: politika je kurba (star pregovor!) p.s.s.: ker nisem kurbir, ne grem na volitve