Med vsako drugo besedo Aljaska, vmes, tako za terapijo,včasih poslušam glasbo:
Aljaska...
Stokrat sem že šel po isti poti,
njeni milosti naproti,
sto in stokrat vse že vem.
Jaz poznam "vsak kamenček" na cesti,
nič mi ne leži na vesti,
čutim to in kaj potem!?
Kako naj se uprem skušnjavi,
iti spet po isti travi
te ljubezni ki mi pravi,
da bo še prišla nazaj?
Žalostna in prevelika
se mi vrača stara slika
in mi spet obljublja raj.
In bom spet kot blazen ji govoril,
mož besede in ji dvoril,
kot da prvič grem skoz to.
Celi dolgi tedni neprespani,
verzi, listki, znoj na dlani,
proti njej in vse za njo.
Rad bi ji rekel,
da podobe iz preteklosti so grobe,
da so vtisnjene narobe,
ampak ona to že ve!
Zlil bom črne črke iz iz soneta,
v belo njenega portreta
in si zabodel ga v srce.
(Bossa de novo: Črnobel portret)
Besed ne spreobračam. Podzavest jih enostavno ukomponira v bližajoče se dejstvo.
Taka je ta bolezen...
7 komentarjev:
Kako se pa 'pulka' drži. Upam, da bo dobro drsela!
Pulka pa tko kot ponavad - vedno pretežka, drgač pa je zdrava.
Nekaj časa že spremljam tvoj prihajajoči randez vous s samim seboj. Ob tejle Aljaski se mi zdi Šparta tako zelo majhna... Srečno!!! Navijam zate!!!
E Lojze, Šparta je Velika. In drugačna. Sam veš. Jabolk in hrušk ne gre primerjat. Je pa oboje sadje.
Ne navijat, ker ne bom dirkal, ne bo tekma za čas. Sam fejst misl name. To pomaga:)
Pa ti, upam da že veselo treniraš!?
Mislim nate. pogosteje, ker se bliža odhod. Všeč mi je, da si videti v dobri kondiciji.
Blaž
Super lajk nad pesmico !
Tekmovat greš s sabo - in zato, ker imaš voljo in jajca za kaj tako velikega bom mislil nate in stiskal pesti. Pogumno in srečno!!!
Objavite komentar