torek, 12. februar 2013

SNEG


Sneg,
polagal sem dušo
Tebi v objem.
Da pokažeš mi pot,
vsaj srečo v najem.

Sneg.
Spal sem na tebi,
s prošnjo v zobeh.
Željo v dveh stavkih,
o sreči,
o ognju
na belih poteh.

Šepetal si
kdaj naj odneham,
mi zmrznil vodo,
nasul se čezmerno,
mi krhal noge,
češ,
čas je,
da obrneš
v objem svoje ljube,
ki skrbi jo,
do Nje.

Ti,
sneg,
hinavec brezsrčni,
zamrznil si želje,
Aljaska je preč.
In ni kot dovolj ti,
zamrznil življenje,
da sam sem,
da bruham trpljenje,
da ni je,
objema ni več.


In spet padaš.
In misliš da si nedolžno beli prt?
Pa si hujši od saharskega peska v oči.
Mrtvaški prt.

15 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Pretresljiva in povsem razumljiva izpoved. Iz Ruthinih in vaših objav smo spoznavali kako velika ljubezen vam je bil sneg. In ta ljubezen vam je vzela vašo NAJVEČJO LJUBEZEN. Razumem vas in zelo sočustvujem z vami. Kako težko vam je veste samo vi...Želeli bi pomagati, pa smo nemočni.Pišite in delite bolečino z nami, če to vsaj malo pomaga preživeti dan in noč...Pogumno naprej...Objem. O.Č.

Anonimni pravi ...

Koliko neznank nas obdaja, mi si pa domišljamo, da smo napredni in razviti...v čem pa?...
Ruth je ljubila sneg, ljubila je gore, ki so jo vedno znova klicale in vabile...ona je v tem neznansko uživala...to je bila ena izmed njenih L J U B E Z N I...
Nas ljubezni lahko tudi pogubijo?...Božislava

Anonimni pravi ...

... do srca segajoče.... sneg.. sneg.. pa tako nedolžna je njegova belina .... koliko žalosti je že povzročila tale "nedolžna" belina ....joči... vpij... daj iz sebe vse, kar te tišči.... pomaga .... objem *

Anonimni pravi ...

gospod Raje,
žal se vedno ne izteče tako,kot bi si želeli.Morda boste nekoč sposobni zopet gledati na sneg drugače in reči: "Veselim se te, saj je moja Ruth bila otrok zime."
Izjočite vse, kar se vam je naložilo na srce.Pogovarjajte se s svojo ljubljeno, prišel bo čas, ko se začne srce zdraviti in lepi nepozabni spomini zopet božati.
Moč naj vam daje misel,da vam je bilo dano živeti s tako izjemnim človekom in nadaljujte vajine mnogo prezgodaj prekinjene, vendar skupno začrtane poti.
Z vami sem in mir v srcu vam želim, vsem v družini, D.

Anonimni pravi ...

..hudo,..
..hudo, da boli..
..hudo, da solza mi po licu polzi-lije..
..hudo, da kricim v nebo..
..hudo, ko berem pesem za njo..

objem, ne en-vec njih

J&P

Anonimni pravi ...

Sneg, ta beli drobni sneg.Idila in užitek za vašo Ruth. Obrnili bi čas, a ga ne znamo! Jelka

Anonimni pravi ...

Kaj bi dala, da bi vam lahko,
vrnila vašo snežinko v dlan-objem,roko.

Lahko vam napišem saj bo,
vendar vem, da bolečina
kliče v nebo.

Imate pa v sebi dragocen
zaklad, nekoga imeti neskončno rad.

Pogum -objem, :)

T.

a pravi ...

Oh, že zjutraj se mi je utrnila solza, zabolelo je srce, praznina v duši... delovne obveznosti pa kličejo...

Kako je to mogoče se znova sprašujem??

Kako lahko odidejo ti srčni, pogumni, sončni ljudje??

Pred davnimi leti Nejc, Johan, Slavko, Tomaž, ki je živel s plazovi, pa še en Tomaž, tam daleč, sam...

In sedaj Ruth, naša draga Ruth, tu tako blizu, dobesedno na domačem pragu,samo trenutek, samo trenutek...

Anonimni pravi ...

mirno noč...objem..
ema

Anonimni pravi ...

Vse dobro vam in vsem vašim.
Vsako jutro se spomnim nanjo, navašo Ruth. In z njo na vse vas.
Maja

Anonimni pravi ...

Raje, resnično sočustvujemo z vami. Sama se nikakor ne morem sprijazniti s tem, da tako srčne in meni tako zelo ljube osebe, ki mi je bila vzor v vseh pogledih, ni več.
Kaj to pomeni za tebe in vajine otroke si z grozo skušam predstavljati.
Ruth je stalno z vami, je pa zagotovo se s tem težko tolažiti, ker človek z ljubljeno osebo takooo zelo potrebuje tudi fizični stik, odziv,...
Bila sem zelo vesela novice o teku v spomin na Ruth in prav zaradi Nje zagotovo pridem!
Bodite močni, veliko nas je, ki smo v mislih z vašo družino...
Topel pozdravček,
Darja

Anonimni pravi ...

Raje, resnično sočustvujemo z vami. Sama se nikakor ne morem sprijazniti s tem, da tako srčne in meni tako zelo ljube osebe, ki mi je bila vzor v vseh pogledih, ni več.
Kaj to pomeni za tebe in vajine otroke si z grozo skušam predstavljati.
Ruth je stalno z vami, je pa zagotovo se s tem težko tolažiti, ker človek z ljubljeno osebo takooo zelo potrebuje tudi fizični stik, odziv,...
Bila sem zelo vesela novice o teku v spomin na Ruth in prav zaradi Nje zagotovo pridem!
Bodite močni, veliko nas je, ki smo v mislih z vašo družino...
Topel pozdravček,
Darja

Anonimni pravi ...

Kako boleče, hudo mora biti gledati to sliko, slikano malo po tem, ko se vam je življenje obrnilo »na glavo«; popolnoma in nepredstavljivo.
Na njej je tudi sodelavec, ki je drugi prišel do Ruth in Dick-a. Žal prepozno!!! Pravi, da to ni njegova prva takšna izkušnja… :(
Vem, da se te stvari dogajajo in da nam življenje daje in jemlje a ZAKAJ-i ostajajo…

Bodite in ostanite močni kot ste že in bi znal biti le malokdo ter LP,

Andreja A.

Unknown pravi ...

samo čas vam lahko pomaga, samo čas vam bo pomagal :)

Anonimni pravi ...

Gospod Raje, ni še mesec dni, ko sem po hudem boju z boleznijo izgubila mojo najdragocenejšo perutko, mojega moža. Še ni napolnil 47 let, ko je moral odtiti. Berem vse te komentarje, poslušam ljudi, ki pravijo, da čas celi rane in da bo bolje, bolečina pa je neznosna. Ne verjamem, da se bo sploh kdaj umirila. Praznina je kamorkoli grem, vsak moj gib prinaša spomine in brez moje perutke ne morem več leteti. Vem, kako težko vam je in razumem in poznam vašo bolečino. Sama več ne znam živeti, tudi ne vem več, če sploh hočem. Pišite še naprej, pišite za vse nas, ki podobno trpimo molče. Hvala vam.A