ŽIVE USTNICE NA MOJIH PRSIH
PRASKETAJO V ČRNO NOČ.
MRTVE KASKADE LJUBEZNI,
OD SPODAJ KLIČEJO -
NA POMOČ.
ŽIV SPOMIN,
OSTAL SEM ŽIV.
ŽIV OBUP,
ŽIVIM NAPREJ.
Gori doli naokoli. Glede na njeno fizično pripravljenost in trmo, upava da ga bo zdelala v manj kot dvajsetih urah. Seveda, če ne bo kakšnih poškodb, snega ali podobnih nevšečnosti. Raje bo zvesti spremljevalec. Do štarta z njo, potem v stresu v Chamonixu. Upajoč, čakajoč. Ni enostavno imeti take žene!
Greva jutri, vrneva se v soboto ponoči. V nedeljo bova imela nedeljo, potem pa...saj ni res, pa je, na morje. Si ga zasluži. Pa čeprav samo tri dni.