Podvin

Me je prejle klical kolega:

" a so ti bonsaji ki jih objavljaš tvoji, ali jih copipejstaš...?"

Jebemti, valjda so moji!!!

Tale tudi:

 Pa tale slika spodaj je tudi moja. Prav tako papiga zadaj in kletka spredaj. Pravzaprav okoli.

Včeraj sva z Bojano praznovala PRVO obletnico poroke (ja no, hvala,hvala...) Sva šla na kosilo v Vilo Podvin, k sosedom. Vila kot Vila, mal drugačna kot najina.
Kot sem že nekoč zapisal, in nekateri me tudi poznate, je zame kuhanje umetnost. Kot je za vrhunske kuharje sploh. V Podvinu, mogoče zaradi lokacije, je vsak grižljaj poezija (tudi poezija je umetnost). Mogoče bi sam kakšen verz predrugačil, a sline se ne da ustaviti. Uroš, kapo dol.
K' smo že pri top kuharjih in kuhinjah...Par tednov nazaj sva tudi zaradi lanske poroke burbončice prepuščala kuhinji kuharjev Hiše Franko. Če spremljaš kaj je IN, je Franko več kot IN.
Pa ne vem zakaj. Razen astronomskih cen me kot pol laika in Bojane vegeterjanke niso prepričali v ničemer. Mogoče s postrežbo!? No, pa raco!
Moderne pene in sestavine, ki si jih nekoč nismo upali niti zamisliti ter moderne oblike krožnikov, so prevladali nad okusi. Kar se včeraj, kljub podobnemu pristopu (pene...) niti slučajno ni zgodilo.
Podvin je zakon!

Ker nočem zaostajat, sem pozno popoldne namenil kuhi.
Eto, tole je priprava večerje za mojo ljubo. Namesto krompirjeve pene koščki krompirja, repe, zelene in korenčka, seveda vse iz domačega vrta, z zelišči v domači paradižnikovi mezgi.

 Še mlad fižol, malo brstičnega ohrovta, šalotkina omaka...

 in Podvin št. 2  je na mizi.

Če je okusno?
Nikoli ne boste vedeli.

...razen nekaterih.